Kmetje iz Slovenskih goric so nas opozorili, da v zadnjih dneh na svojih dvoriščih, predvsem v okolici kurnikov, opažajo sledi kun. Najverjetneje gre za kuno belico, vrsto, ki se je zelo dobro prilagodila življenju v bližini človeka. Za seboj na kmetijah pušča pravo opustošenje - mrtve kokoši. 

Kune so nočni plenilci in večinoma delujejo ponoči, ko kokoši mirujejo. Njihova prehrana je raznolika, vključuje glodavce, ptice, jajca, sadje in mrhovino, a perutnina predstavlja lahek plen, če je slabo zavarovana.

Pobijejo več kokoši, četudi jih ne pojedo

Dr. Boris Kryštufek, red. prof. za zoologijo, nam je pojasnil, da je za vse zveri, tudi za kuno, značilen tako imenovani overkill: "Če lahko, ubijejo toliko, kolikor je plena, ki pa v tem primeru ne more pobegniti. Pobijajo tako dolgo, dokler je na voljo. Četudi potem vsega ne morejo pojesti. Gre za njihovo strategijo preživetja, saj takšno hrano nekatere zveri tudi zakopljejo in se kasneje vrnejo po njo."

Sesanje krvi je stara bajka

Da kuna kokošim spije kri, pa je po mnenju našega sogovornika stara bajka: "Ne verjamem, da to počne. Če kri steče ven, jo bo zagotovo polizala, sesat pa je ne more. Ko lovi, želi plen čim prej imobilizirati, zato gre do glave. Z zobmi stisne kokoš za vrat. Kolikor lahko, potem poje, seveda dokler ima mir. Nekaj lahko tudi odvleče stran, ostalo pa pusti."

[[image_1_article_85013]]

Do tovrstnih napadov običajno prihaja takrat, ko nimajo dovolj hrane. So pa možni še drugi vzroki: "Lahko gre za hrano ali prenatrpanost v naravnem okolju. Ko je populacija velika, so interakcije med osebki pogosto agresivne. Živali se zato umikajo in iščejo novo okolje."

Najpomembnejša zaščita trden, zaprt kokošnjak

Kune so izjemno spretne: dobro plezajo, stisnejo se skozi zelo majhne odprtine (že okoli pet centimetrov) in lahko pregrizejo šibkejše materiale. V kokošnjak pogosto vstopijo skozi slabo zaščitene zračnike, vrata ali luknje v mreži. Zato je najpomembnejša zaščita trden, zaprt kokošnjak, ki se ponoči dosledno zapira. Priporočljiva je uporaba kovinske mreže z zelo majhnimi odprtinami, ki je dodatno zakopana v tla, saj kune rade kopljejo pod ograjo.

"Najučinkovitejši ukrep za zaščito domačih živali je, da kuni preprečimo dostop do njih. To velja tudi za druge živali. Netopirji se v različnih obdobjih selijo iz enega počivališča v drugo. Polhi, ki v poznem poletju začnejo vdirat v vikende in tako naprej. Žival ne sme imeti možnosti, da pride v prostor. Zakaj to počnejo, v celoti ne vemo. Nekatere vrste iščejo bližino človeka (npr. polh, kuna belica), druge se ji izogibajo."

[[image_2_article_85013]]

Nekoč so kokoši pobijali dihurji 

Kryštufek sklene, da se tovrstni napadi zveri na kokoši dogajajo že od nekdaj, vendar z eno razliko: "Pred desetletji so to počeli dihurji, katerih število pa se je zelo zmanjšalo iz neznanih razlogov. Na njihovo mesto je stopila kuna belica. Ljudje, zlasti starejši, pogosto zamenjujejo - mislijo, da gre za dihurje, pa je v resnici kuna belica. V zadnjih desetletjih se je zelo razširila in vstopa tudi v človekov prostor. Pred 50 in več leti je bila na Slovenskem redkost, danes pa je izjemno pogosta."