NLZOH: Ocenjujemo, da minimalno tveganje za onesnaženje črpališča Bohova po požaru v Plani obstaja

Slab mesec dni nazaj je v skladiščnih prostorih podjetja Plana S na Teznem v Mariboru izbruhnil obsežen požar, v katerem so ognjeni zublji zajeli montažne šotore s približno 9000 paletami plastičnih izdelkov, gost dimni oblak pa se je razširil nad širšim območjem. Zaradi narave gorljivih materialov so se pojavile skrbi glede izpustov škodljivih snovi v ozračje in možnih posledic za prebivalce. 

PREBERITE ŠE: Zakaj Tezno nima svojega Prostovoljnega gasilskega društva?

Zaradi potencialne nevarnosti za zdravje prebivalcev je bil ob požaru aktiviran mobilni ekološki laboratorij Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Njegova naloga je bila oceniti vpliv požara na kakovost zunanjega zraka ter ugotoviti, ali so nastale snovi predstavljale akutno tveganje za ljudi.

Analize zraka pokazale, da požar ni imel znatnega vpliva na kakovost zunanjega zraka

Dimni oblak se je glede na meteorološke razmere usmeril pretežno proti jugu, stran od gosto poseljenega dela Maribora. Za bolj natančno oceno so odvzeli vzorce zraka pri najbližjem stanovanjskem objektu, približno 150 metrov od mesta požara. Analize niso pokazale povišanih koncentracij benzena nad mejo kvantifikacije, prav tako merilna mreža kakovosti zraka na Teznem ni zaznala povečanja onesnaženosti. »Ker ni bilo zaznanih znakov poslabšanja kakovosti zraka, smo se odločili, da podrobnejše analize odvzetih vzorcev niso potrebne,« so navedli v poročilu.

Gasilci pri in po intervenciji niso imeli zdravstvenih težav, saj so uporabljali dihalne aparate in ustrezno zaščitno opremo, je dan po požaru pojasnil poveljnik Gasilske brigade Maribor Primož Osojnik.

Rezultati analiz zraka so tako pokazali, da požar ni imel znatnega vpliva na kakovost zunanjega zraka v Mariboru in njegovi bližnji okolici. »Na podlagi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da požar ni predstavljal akutne nevarnosti za zdravje prebivalcev okoliških območij,« je zapisano v poročilu. S temi ugotovitvami se sicer mnogi ne strinjajo, med drugim tudi mestna svetnica Karin Jurše, ki je na zadnji seji opozorila: »Ugotovitve NLZOH so najmanj presenetljive, ker nam je drugače prepovedano celo sežiganje pokošene trave na naših vrtovih, zaradi onesnaženja zraka. Očitno je trava bolj škodljiva kot plastika«. 

[[image_2_article_74998]]

NLZOH: Dolgoročnih posledic požara na kakovost podtalnice ne predvidevamo

Čeprav je bil vpliv na zrak torej po raziskavah minimalen, pa ostaja odprto vprašanje morebitnega vpliva na podzemne vodne vire. Ker je bila pri gašenju uporabljena velika količina vode, ki ni bila zajeta in je odtekala v tla, so pri NLZOH priporočili podrobnejšo analizo kakovosti podtalnice na območju črpališča Bohova. V nacionalnem laboratoriju ocenjujejo, da minimalno tveganje za onesnaženje črpališča Bohova obstaja, a da dolgoročnih posledic požara na kakovost podtalnice sicer ne predvidevajo. 

Pri gašenju požara v podjetju Plana je sodelovalo 230 gasilcev s 60 vozili.  Vodo so med drugim črpali tudi iz 1350-kubičnega rezervoarja Surovine. 

»Za spremljanje morebitnega vpliva požara na kakovost podzemne vode bi bilo smiselno vzpostaviti monitoring. Sama lokacija spremljanja bi bila bolj smiselna na mestih, kjer se podzemna voda uporablja kot pitna voda, torej bodisi na črpališč, bodisi na vrtinah oziroma piezometrih, ki se nahajajo v bližini mesta požara,« pojasnijo.

[[image_1_article_74998]]

Na vprašanje, ali priporočajo dodatne preventivne ukrepe za zaščito vodnih virov v prihodnje, odgovorijo: »Dodatni preventivni ukrepi za zaščito vodnih virov menimo, da niso potrebni. Vsi upravljalci vodovodov se zavedajo pomembnosti dostopa do kakovostne, zdravstveno ustrezne pitne vode, zato menimo, da se trenutno izvajajo zadostni preventivni ukrepi za zaščito vodnih virov«.

Mariborska občina podrobnejše analize vode že naročila

Priporočilo NLOZH je sicer podprla tudi omenjena svetnica, ki je mariborski občini podala pobudo, da naroči potrebne analize vode in zemljin v okolici cone, kjer so vrtovi in kmetijska zemljišča ter rezultate objavi še pred začetkom obdelave vrtov in polj. »Če pa je to naloga državnih institucij, pričakujem, da bo MO Maribor take analize nemudoma zahteval od njih,« je še dejala Jurše.

Odgovor na pobudo je prejela že na sami seji, in sicer je podžupan dr. Samo Peter Medved potrdil, da so analize že naročili.