Študij prometnega inženirstva je, v množici kariernih možnosti, varna in dinamična izbira, ki s 24-letno tradicijo zagotavlja zaposlitev in obilico strokovnega znanja. Predstojnik oddelka, doc. dr. Sergej Težak, pravi, da na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo izobražujejo elito s področja prometnega inženirstva, saj se lahko pohvalijo z diplomanti, ki opravljajo najbolj odgovorne zaposlitve iz tega področja.

Promet ima na družbo večji vpliv, kot se zavedamo

Mobilnost je eden ključnih dejavnikov v življenju modernega človeka in spremljanje informacij o prometu je vsakodnevna stalnica. Za pozitivnimi novicami je največkrat delo in trud visoko usposobljenega kadra na področju prometnega inženirstva: otvoritve odsekov ceste ali železniške proge, nakup novih avtobusov ali železniških vozil, obnove prometne infrastrukture v smislu povečanja prometne varnosti, zaprtje mestnih središč za avtomobile – da  lahko prebivalci živijo bolj zdravo, otvoritve novih kolesarskih poti, pridobitve novih avtobusnih linij in prilagajanje teh potrebam prebivalstva, obnove ali izgradnje novih avtobusnih ali železniških postaj, novi mobilnostni načrti mest, novi prometni modeli mest, rekonstrukcije kabinskih žičniških naprav in še bi lahko naštevali. Marjan Lep, vodja prvostopenjskega študijskega programa, opaža, da ima promet velik vpliv na trajnostni razvoj družbe: »Trenutno je eden izmed velikih onesnaževalcev zraka in tudi potrebna prometna infrastruktura predstavlja velik poseg v naravno okolje. Zaradi tega so iz tega področja potrebni strokovnjaki, ki bodo v prihodnosti iskali prave in trajnostne rešitve, da bo naša okolica znosna in zdrava za življenje.«

Gonilna sila gospodarstva in turizma

Odgovornost prometnih inženirjev mora biti stalna aktualnost, saj se izzivi s področja teorije in prakse vsakoletno spreminjajo. Iz tega razloga na FGPA študijske programe obarvajo bolj tehnično, kot ostali, podobni študijski programi – to pomeni, da so diplomanti bolj vešči v planiranju in izdelavi realnih načrtov: »Pri študiju dobijo za to vsa potrebna znanja, saj imamo moderno opremljene prostore za študij s potrebnimi računalniki z različnimi najnaprednejšimi programi iz tega področja. Ravno tako v potek študija vključujemo ljudi iz prakse, ki so največkrat tudi naši diplomanti, saj študij Prometa pri nas poteka že 24 let.«, pravi predstojnik oddelka, dr. Sergej Težak. Perspektivnost tovrstnega študija potrjuje dejstvo, da je promet glavno vodilo pri snovanju novih zahtev varovanja okolja, saj gre za osnovno sestavino vseh projektov na vseh ravneh razvoja države. Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje s prometom in predsednik Društva inženirjev prometa Slovenije, meni, da morajo prometni strokovnjaki imeti vse niti v rokah: »Nemalokrat se zgodi, da zaradi napačnih odločitev v začetku projekta, prometni strokovnjaki popravljajo projekte in prilagajajo rešitve. Ko prometno stroko povežemo še s prometno varnostjo spoznamo pomembnost prometnega inženirstva.«

V Mariboru je študijski program najbolj dinamičen

Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, je izobraževanje za prometnega inženirja urejeno po bolonjskem programu dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija. Bodoči študenti lahko izbirajo med dvema dodiplomskima programoma – prvi je visokostrokovni program, ki je naravnan bolj praktično in je namenjen tistim, ki se po triletnem študiju nameravajo zaposliti. Ta program ponuja dve usmeritvi – Cestni promet in Železniški promet. Mogoč je še vpis na univerzitetni študijski program, na katerega se vpišejo v večini mladi, ki želijo študij nadaljevati še na višjih stopnjah. Marjan Lep pravi, da študenti na prvi stopnji pridobijo kompetence za načrtovanje in urejanje prometnih površin, načrtovanje in upravljanje javnega potniškega prometa, cestnega in železniškega prometa, načrtovanje prevoznih storitev in podobno: »Da bi svoj poklic lahko dobro opravljali, že na prvi stopnji pridobivajo potrebna znanja iz tehničnih, prostorskih, okoljskih, ekonomskih, organizacijskih in še drugih ved. Hkrati pa se s pomočjo teoretičnih znanj iz naravoslovja in družboslovja uspešno pripravljajo na nadaljevanje študija na magistrski stopnji.« Magistrski program nudi dve usmeritvi – Upravljanje prometa in mobilnosti in Varnost v cestnem prometu. Na doktorskem študijskem programu si lahko študenti izberejo različne teme raziskovanja iz različnih področij prometa. Dr. Matjaž Šraml, vodja magistrskega programa na fakulteti, pravi, da mladi za nadaljnji poklic poglobijo svoja znanja in da so njihove kompetence gotovo primerljive z evropskimi univerzami: »S fakultetami v tujini sodelujemo tako na razvojno raziskovalnem delu, kakor tudi na Erasmus in Ceepus izmenjavi študentov in profesorjev.« Sodelujejo s Švedsko, Nizozemsko, Belgijo, Avstrijo, Italijo, Hrvaško in drugimi. S tem zagotavljajo interaktivnost študija in nadgradnjo osnovnih znanj: »Sčasoma študenti pridobijo dovolj kompetenčnih znanj, da se bodo lahko kasneje, ko bodo v praksi, aktivno vključevali v pripravo odgovorne projektne dokumentacije in v samo vodenje ter upravljanje prometnih procesov,« dodaja Šraml.

Naši strokovnjaki se kalijo tudi v tujini

Poleg vključevanja strokovnjakov iz prakse, ki s svojim znanjem študentom nadgrajujejo teoretične vsebine, se na študijski smeri prometnega inženirstva, zelo zavzemajo tudi za povezovanje izven slovenskih meja. Predstojnik oddelka, dr. Težak, pravi, da študente vsako leto peljejo na večdnevne ekskurzije po Evropi, kjer si lahko ogledajo najnaprednejše rešitve iz področja mobilnosti, transporta, prometne infrastrukture in drugih področij prometa: »Ravno tako imajo študenti možnost del študijskih obveznosti opraviti na drugih univerzah v Evropi s katerimi dobro sodelujemo.« Študentje se za semestrsko gostovanje odločajo praviloma v drugem letniku, kar pozdravlja tudi Šraml: »Kot vodja študijskega programa bi si želel, v kolikor bi bilo to mogoče, da bi bil en semester gostovanja na tuji univerzi obveza, vsaj »karierna«, če že ne uradna, na listu papirja.« Veliko študentov se odloči tudi za izmenjavo po končani magistrski nalogi, kar izkoristijo kot pripravljalno leto svoje kariere.

Karierno povezovanje poteka že v času študija

Študenti prometnega inženirstva so že v času študija vpeti v mednarodne razvojne projekte in v domače projekte za potrebe države, občin ali trga v splošnem: »Na ta način imajo študenti možnost zaslužiti že v času študija, pridobiti praktične izkušnje in tudi navezati kontakte s podjetji in ustanovami, ki sodelujejo na projektih,« razlaga Težak. Največja prednost študija je gotovo tesno sodelovanje fakultete z gospodarstvom, kar pomeni, da je študij prilagojen potrebam trga in projektom na terenu. Zorin iz DARS-a meni, da je vpletenost študentov v terensko delo ključna: »Tako lahko teorijo povežejo s prakso in se pripravijo na specifiko dela na projektih, ki so velikokrat tudi mednarodni. Študij jim tudi omogoča mednarodno udejstvovanje, kar je prednost pri zaposlovanju: veliko projektov je namreč mednarodnih, saj je Slovenija prometno strateška država in se mora vključevati v mednarodne prometne projekte.« Tudi profesorji sodelujejo z vsemi deležniki v Sloveniji – z ministrstvi, občinami, direkcijami, DARS-om, prav tako pa so aktivni na področjih prometne varnosti, transportne ekonomije in trajnostne mobilnosti v evropskem merilu: »Študentje dobijo priložnost, ne samo spoznati aktualnosti prometne stroke, ampak na konkretnih projektih tudi sodelovati. S tem pridobijo tako izkušnje, kakor tudi reference. Potencialni bodoči delodajalci jih na ta način spoznajo že v času študija,« dodaja Šraml. Možnost vključenosti študentov je, kolikor si to želijo sami, pravzaprav neomejena. Vodja dodiplomskega študija, Marjan Lep, je pristavil, da je bil študij v preteklosti za sodobnega študenta preveč suhoparen in teoretičen, zato sedaj ponujajo veliko terenskega dela, ekskurzij ter praktičnega dela v podjetjih: »Študentje se vključujejo tudi v projekte kot so priprava Celostnih prometnih strategij, prometni elaborati in študije.« 

Strokovnjaki se služb še otepajo

Interdisciplinarnost študija zagotavlja široke zaposlitvene možnosti – na primer na ministrstvih in agencijah, ki se ukvarjajo s prometom in razvojem prometne infrastrukture: »Po nekaj sušnih letih, kar se tiče zaposlovanja diplomantov prometnega inženirstva, danes ugotavljamo, da je povpraševanje že večje od ponudbe. Če so pred leti prometni inženirji dobivali delo predvsem v javnem sektorju, je danes več povpraševanja s strani upravljavcev prometnega sistema, prevozniških podjetij,ter načrtovalskih in projektantskih podjetij,« opaža Lep. Tudi Težak je dejal, da je lani največ mladih, ki so zaključili študij, dobilo zaposlitev na DRI, kjer je zaposlenih preko 30 diplomiranih inženirjev in magistrov prometa: »Zaposleni so tudi na DARS-u, občinah, avtobusnih podjetjih, Slovenskih železnicah, prevozniških in logističnih podjetjih, projektivnih birojih, avtošolah, AMZS, podjetjih za tehnične preglede vozil, zavarovalnicah, letališčih, kontrolah letenja, pristaniščih, razvojnih podjetjih, ki se ukvarjajo s prometno informatiko, in podobno. Trenutno so možnosti za zaposlitev velike, saj so diplomanti druge stopnje 100 odstotno zaposljivi. Ko nas pokličejo iz podjetij, da potrebujejo perspektivne mlade strokovnjake, jim moramo žal odgovoriti, da so ti že oddani.« Prednost študentov prometnega inženirstva je, da že poznajo prometne sisteme v Sloveniji, zato je njihovo uvajanje hitrejše in enostavnejše. Tudi Ulrich Zorin potrjuje, da v podjetju, kjer je zaposlen, redno zaposlujejo kader iz FGPA: »Ker fakulteta sodeluje z gospodarstvom, je velikokrat možno, da zaposlovalci že poznajo obraze in sposobnosti študentov, kar pomeni lažjo izbiro kandidatov za posamezno delovno mesto in hitrejše prevzemanje odgovornejših nalog diplomantov, ki se zaposlijo.« Diplomanti so torej prepoznani kot visoko strokovno usposobljeni za delo na različnih pomembnih projektih: »Zaposlitvene možnosti so vedno večje. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi ter v svetu,« je še dodal Zorin.