Prva presaditev ledvice živega darovalca je bila v Sloveniji, natančneje v UKC Ljubljana, opravljena leta 1970, 16 let kasneje pa so opravili še presaditev ledvic umrlega darovalca. Nato se je leta 2000 v Sloveniji ustanovil Zavod Slovenija-transplant za presaditve organov in tkiv.
V donorski program vključen tudi UKC Maribor
V Sloveniji je v donorski program vključenih deset donorskih bolnišnic oz. centrov, med njimi je tudi UKC Maribor. V donorskem centru se izvaja odkrivanje možnost mrtvih darovalcev, izvaja se diagnostika možganske smrti in primernost organov in tkiv za odzvem. Poleg tega se seznanja sorodnike pokojnih glede možnosti darovanja, pridobitve soglasja in ohranja delovanje organov mrtvih darovalcev. Sodelujejo med samim odvzemom organov, pri samem odvzemu in presaditvi.
Vsi bolniki iz mariborske regije so uvrščeni na skupno slovensko čakalno listo in operirani v UKC Ljubljani. Zato je zelo pomembno, da se izvaja program za darovanje in pridobivanje v vsaki regiji in maksimalno uspešno, saj na ta način lahko oskrbijo z zdravljenjem čim več slovenskih bolnikov s presaditvijo, ki takšno zdravljenje potrebujejo
Na presaditev čaka več kot 200 bolnikov
V UKC Maribor presaditev ne izvajajo, z izjemo roženic. Edini transplantacijski center v Sloveniji je UKC Ljubljana.
V Centru za transplantacijo v UKC Ljubljana so v letu 2019 presadili 96 organov: 38 ledvic, 22 src, 24 jeter, 11 pljuč – od tega je bila ena presajena na Dunaju in eno trebušno slinavko. Vsi presajeni organi so bili od umrlih darovalcev, v letu 2019 ni bil presajen noben organ od živega darovalca
Na čakalnem seznamu je trenutno 227 bolnikov. Od tega 55 oseb čaka presaditev srca, na presaditev ledvice 138 oseb, od tega dva v kombinaciji z jetri in štirje v kombinaciji s trebušno slinavko. Za presaditev jeter je na seznamu 35 oseb, od tega dva v kombinaciji z ledvico, ter pet oseb za presaditev trebušne slinavke, od tega štiri v kombinaciji z ledvico.
»Odstotek privolitev za darovanje ravno tako niha od leta do leta, v povprečju imamo letno med 20-30 odstotkov odklonitev darovanja, torej je stopnja privolitve med 70 in 80 odstotkov.«
V UKC Maribor niso imeli zavrnitev svojcev
»Število dejanskih umrlih darovalcev se v zadnjih petih letih giblje med 40-50 na leto.V letu 2019 smo pridobili 44 aktivnih umrlih darovalcev. Število opredelitev pa zelo počasi tudi narašča,« nam je pojasnila prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, spec. anest. iz Zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant. Zanimalo nas je, koliko svojcev pokojnih se odloča za darovanje organov. »Odstotek privolitev za darovanje ravno tako niha od leta do leta, v povprečju imamo letno med 20-30 odstotkov odklonitev darovanja, torej je stopnja privolitve med 70 in 80 odstotkov.« V letu 2019 se je za darovanje odločilo 78 odstotkov svojcev.
Pridobljenih 13 umrlih darovalcev
V UKC Maribor je bilo v letu 2019 pridobljenih skupaj 13 umrlih darovalcev, od tega je bil pri desetih darovalcih presajen vsaj en organ. Podatki kažejo, da je UKC Maribor zelo uspešen v programu darovanja in pridobivanja organov in tkiv za presaditve. »Predvsem zaradi uspešne organizacije in zainteresiranih odgovornih tako koordinatorjev, ki so zdravniki specialisti, kot tudi vodstvenih delavcev. Zanimiv pa je tudi podatek, da v lanskem letu v UKC Maribor niso imeli zavrnitev svojcev, kadar so opravljali pogovor s svojci o možnem darovanju.«
Na čakalno listo so vpisani bolniki, pri katerih pride do dokončne odpovedi določenega organa in se postavi indikacija za zdravljenje s presaditvijo, ker so vsi ostali načini zdravljenja izčrpani. »Takšen bolnik je predstavljen konziliju za zdravljenje s presaditvijo, narejene so številne dodatne preiskave, saj tudi zdravljenje s presaditvijo prinaša določeno tveganje in dolgoročno zdravljenje z zdravili. Izbor bolnikov za zdravljenje s presaditvijo pa poteka po povsem jasnih pravilih, ki slonijo na medicinskih in etičnih kriterijih,« pojasni Avsečeva in doda, da je v določenih situacijah pomembno tudi dejstvo, kje je bil organ pridobljene in je zaradi bližine prejemnika lahko dodeljen centru, ki je organ pridobil.
V Sloveniji pri presaditvah zelo uspešni
In kako Slovenija sodeluje z drugimi državami? Naša država je članica neprofitne organizacije Eurotransplant, ki trenutno združuje osem držav, ki si izmenjujejo organe. V povprečju na leto z državami Eurotransplanta izmenjajo približno 60 odstotkov organov. »Mednarodno sodelovanje je na področju darovanja in zdravljenja s presaditvijo zelo prisotno in uspešno. Brez mednarodnega sodelovanja te dejavnosti v Sloveniji ne bi mogli razvijati in bolniki bi ostali brez možnosti, da se zdravijo na ta način, kar je v tem trenutku resnično prisotno le v najrevnejših in nerazvitih državah Afrike, daljne Azije, tudi nekaterih državah bivše Jugoslavije. Bolniki iščejo različne možnosti, a so žal v večini prepuščeni sami sebi in svoji usodi.«
»Ponosni smo, da imamo v Sloveniji zelo uspešne rezultate po presaditvi in ne le, da se lahko primerjamo z najrazvitejšimi državami, v večini programov jih celo presegamo.«
Največ presaditev srca na milijon prebivalcev
Glede rezultatov zdravljenja po opravljeni presaditvi se lahko Slovenija najbolj natančno primerja z državami Eurotransplanta, saj vodijo natančno statistiko in primerjave. Tako ugotavljajo, da imajo uspehe, ki pomembno odstopajo navzgor od povprečnih rezultatov držav Eurotransplanta v vseh programih, ki jih izvajajo. »Še posebej pomembno pa je tudi dejstvo, da opravimo tudi številčno največ presaditev srca na milijon prebivalcev v primerjavi s celim svetom.«
Želite postati darovalec?
Slovenija-transplant je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvom Republike Slovenije za
zdravje pred leti uvedel zapis odločitve o darovanju organov na kartici zdravstvenega zavarovanja. Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je zdrav in ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni (na primer virusa HIV, hepatitisa B in C) oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti.
Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji.
»Vsakdo naj premisli, ali je pripravljen pomagati drugim in s tem tudi sebi, če se ta krog dobro in učinkovito izvaja. Po smrti svojih organov resnično ne potrebujemo več, medtem se pa nekateri drugi, morda celo znanci, sorodniki ali popolni neznanci bojujejo za svoje življenje, ker jih je odpoved kateregakoli organa pripeljala na mejo s smrtjo,« poziva ob koncu Avsečeva
Seznam pooblaščenih organizacij za zbiranje pisnih izjav darovalcev o opredelitvi za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi presaditve
Več o darovanju si lahko preberete TUKAJ.
