V Univerzitetni knjižnici Maribor je v okviru Mavričnega dne potekala javna razprava, katere osrednja tema je bila refleksija lanskih homofobnih napadov na knjigarno Mariborka in vprašanje: "Kaj incident in reakcija nanj govorita o družbi, v kateri živimo?"

V razpravi so sodelovali predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, pravnica in profesorica dr. Barbara Rajgelj, sociolog dr. Roman Kuhar, filozof dr. Boris Vezjak, aktivistka Simona Muršec (Ljubljana Pride) ter pesnica in lastnica knjigarne Mariborka Anja Zag Golob.

Knjigarna kot simbol širšega problema

Dogodek je izhajal iz lanskega napada na knjigarno Mariborka, ki je postal simbol širšega družbenega problema. Napad ni bil zgolj fizičen in simboličen udarec po mavrični zastavi, temveč tudi pokazatelj, kako (ne)delujejo ključne institucije, kadar gre za zaščito človekovih pravic.

[[image_1_article_78027]]

“Ta bitka ni naša izbira. Prišla je na naš prag,” je dejala Anja Zag Golob, ki je tudi letos kljub vsemu znova izobesila mavrično zastavo – tokrat z vnaprej najavljenim varnostnikom. Medtem ko so odzivi policije in občine ostali mlačni, je bila predsednica republike edina, ki se je uradno odzvala.

Predsednica: "Tiho ne bom"

Dr. Nataša Pirc Musar je v razpravi poudarila pomen besede, ki je pri funkciji predsednice eden redkih razpoložljivih vzvodov:
“Predsednik države se mora oglasiti, kadar gre za ključna družbena vprašanja. Tiho ne bom.”

[[image_2_article_78027]]

Povedala je, da mavrična zastava letos visi tudi na stavbi predsedniške palače. Ob tem je spomnila na znani izrek, ki ga je slišala ob obletnici konca druge svetovne vojne:
“Ko so prišli po druge, sem bil tiho. Ko so prišli po mene, ni bilo več nikogar, ki bi se postavil zame.”

Kritika institucij in opozorila o zanemarjanju mladih

Dr. Barbara Rajgelj je izpostavila, da je država zatajila pri zaščiti mladih in marginaliziranih skupin: “Maribor je svoje mlade zapustil.”

Podobno je razmišljala Simona Muršec, ki je opozorila, da večina državnih institucij nima ne volje ne kapacitet za sistematičen boj proti homofobiji in transfobiji.

Sociolog dr. Roman Kuhar je poudaril, da največja grožnja prihaja iz tiste oblike nasilja, ki »brbota pod površjem« in se prikriva pod krinko normalnosti. Po njegovem gre pri napadih na LGBTIQ+ skupnosti za napade na same temelje demokracije.

Vzpon skrajne desnice in politične odgovornosti

Filozof dr. Boris Vezjak je opozoril na porast skrajne desnice, tudi med mladimi. Izpostavil je skupino Slovenski red, ki naj bi jo tvorili srednješolci. Po njegovem mnenju je rast sovražnosti v Sloveniji posledica političnih strategij in nenačelnega delovanja oblasti.

Vezjak in Pirc Musar sta opozorila tudi na vlogo pravosodja, pri čemer sta posebej izpostavila tožilstvo kot eno izmed ključnih točk sistemskega zastoja.

Odzivi šol: od odprtosti do umika

Posebno pozornost je Anja Zag Golob namenila sodelovanju srednjih šol pri dogodkih Mavričnega dne. Opozorila je na razlike v odzivu: medtem ko sta Prva in III. gimnazija Maribor brez zadržkov poslali dijake kljub maturitetnemu obdobju, je SERŠ udeležbo zavrnil.

Družba ustvarja institucije – in obratno

Razpravo je sklenil moderator Ali H. Žerdin (oz. Hladnik Milharčič, če je pravilno), ki je poudaril, da institucije ne morejo biti boljše od družbe, ki jih ustvarja. Prav zato je po mnenju vseh govork in govorcev ključno, da civilna družba ostane aktivna, povezana in vztrajna.

Napad ni osamljen incident, temveč družbeni simptom

Razprava je jasno pokazala, da napad na knjigarno Mariborka ni bil le napad na mavrično skupnost – temveč simptom globlje bolezni v naši družbi. Prvi korak k spremembi pa je ta, da o tem ne molčimo.