Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež, je včeraj povzel citat župana Arsenoviča, da je bil to velik dan za mesto Maribor. Strinjanje s citatom je podkrepil z dejstvi, kaj vse je in še namerava vlada narediti za mesto ob Dravi.

Investicija v Center Rotovž in podpora drugim projektom

Spomnimo, vlada je včeraj v Mariboru potrdila spremembe Programa Evropske kohezijske politike in Centru Rotovž namenila dodatnih 21 milijonov evrov in s financiranjem podprla še nekaj mariborskih razvojnih projektov.

Ministrstvo za gospodarstvo je namenilo ogromno sredstev za Maribor

Sekretar Frangež je na družbenem omrežju zapisal, da je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v tem mandatu v Podravje usmerilo 132 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega kar 52 odstotkov v Mestni občini Maribor. Ministrstvo je v regiji prav tako podprlo strateške investicije, med drugim Lekovo Biofarmacevtiko Lendava (ki je spodbudila nastanek študija farmacije na UM), Palfinger, Carthago, Paloma, Perutnina Ptuj in Skylabs.

Napredek je bil storjen tudi v turizmu, saj je vlada sofinancirala mnogo projektov, od izgradnje nastanitev visoke kakovosti in javne turistične infrastrukture, vključno z nagrajeno obnovo Hiše najstarejše trte ter tremi gorskimi centri za doživetja 365 (Areh, Trije kralji in Rogla).

Na športnem področju, je vlada v regiji podprla 48 projektov javne športne infrastrukture v skupni vrednosti 21 milijonov evrov, ob tem pa še izvedbo OFEM in novo infrastrukturo atletskega stadiona Poljane.

Kateri projekti bodo bistveni v prihodnjih letih

Na popoldanskem posvetu vlade z regionalnimi župani, institucijami in gospodarstvom v Opera Balet SNG Maribor je sekretar Frangež izpostavil projekte, ki lahko bistveno pospešijo gospodarski razvoj Maribora.

Med drugim je omenil skorajšnji javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, kjer bo samo vzhodna Slovenija prejela 60 milijonov evrov spodbud, hkrati pa je v Mariboru bila vzpostavljena podporno-projektna enoto STEP Slovenija.

Sredstva si lahko obeta tudi inovacijsko središče Innovum, ki z raziskovalno in tehnološko opremo na Univerzi v Mariboru omogoča nove podjetniške in industrijske preboje, predvidevajo pa se sredstva v višini preko 100 milijonov evrov.

Kot enega največjih projektov, je Frangež imenoval nov superračunalnik s 16-krat večjo procesorsko močjo in nastajajočo umetno inteligenco v Mariboru, ki bo eden od šestih takšnih projektov v celotni Evropski Uniji. Vrednost investicije se ocenjuje na približno 150 milijonov evrov.

Sekretar Frangež se je na posvetu posvetil tudi prostorskemu razvoju mariborskega letališča s tematskim akcijskim načrtom, ki bo omogočal razvoj celotnega območja na križišču 5. in 10. evropskega koridorja ter pritegnitev strateških vlagateljev.

Frangež je še omenil največjo start-up platforma Podim v tem delu Evrope in dejstvo, da je Maribor sedež Start:up Slovenije, ter podvojena vplačila v programe Evropske vesoljske agencije, z namenom se spodbudi hitra in nadaljnja rast pionirjev slovenskih vesoljskih tehnologij, kot je denimo mariborski Skylabs.

Pomembna vloga Mariborčanov

Frangež je včerajšnji obisk vlade in naložbe v Maribor in regijo pospremil z besedami, da je vzrok zato morda dejstvo, ker ima ta vlada visoko koncentracijo državnih sekretarjev iz Maribora. Vsi resorji, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za kulturo, imajo državnega sekretarja ali sekretarko iz Maribora.

Po mnenju sekretarja Frangeža, je vse to le osnova, na kateri se lahko zgradi drugačna gospodarska perspektiva Maribora in regije, saj če hočemo zmagovati, moramo spremeniti miselnost, ki mora biti usmerjena v povezanost in organiziranost.