MRC Maribor je danes gostil znanstveno srečanje v hibridni izvedbi. Potekalo je v prostorih muzeja Stalag XVIII, kot del priprav na prihajajočo 80. obletnico osvoboditve Prekmurja – edinega od Rdeče armade osvobojenega slovenskega ozemlja. S pomočjo tehtnega in poglobljenega vpogleda v arhivske dokumente, časopisne vire, osebna spominska pričevanja in druge primarne vire, spomeniška obeležja ter referenčno literaturo so nastopajoči govorniki predstavili prihod, osvobajanje in prisotnost Rdeče armade v Prekmurju z daljnosežnimi implikacijami. Govorilo pa se je tudi o osebnih zgodbah.
“V MRC Maribor smo izredno ponosni, da sodelujemo z raznimi izobraževalnimi ustanovami, saj to res doprinese k našemu plodnemu delu. Mi, kot znanstveno raziskovalni center, smo tudi v bistvu muzej nekdanjega nacističnega taborišča in predvsem želimo ohranjati zgodovinski spomin in pomnik za mlajše generacije, da se ti zločini 2. svetovne vojne ne bi ponavljali. Današnja konferenca sicer ni bila mednarodna, kot je pri nas v navadi, a je kljub temu zelo pomembna. Mislim, da imamo tudi v Sloveniji izjemne raziskovalce in zgodovinarje,” nam je zaupala Iza Verdel, poslovna sekretarka MRC Maribor.
Namen srečanja je ozaveščanje ljudi
“Današnje znanstveno srečanje z nazivom “Rdeča armada v Prekmurju” služi kot priprava pred 80. obletnico osvoboditve Prekmurja. To je dejansko edina regija, ki je bila v celoti osvobojena izključno iz strani Rdeče armade. Želeli pa smo ponazoriti tudi osebne življenjske zgodbe, znotraj Sovjetske Rdeče armade. Sam sem konkretno analiziral zaključne boje Wehrmannschafta, torej zaključne boje v Prekmurju in okolišu. Predstavil pa sem predvsem pomen Mure. Ljudi danes ozaveščamo predvsem o odločilnosti Rdeče armade pri dogodkih druge svetovne vojne. Ob sami 80. obletnici, torej 2025, pa bomo sigurno še kaj pripravili. Predvsem s ciljem, da opominjamo na našo zgodovino,” je na kratko povzel asistent in raziskovalec, Alma Mater Europaea – ISH in MRC Maribor, Daniel Siter.
“Osvoboditev Prekmurja iz strani Rdeče armade, je med največjimi, če ne celo največja vojaška operacija v 2. svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Vemo namreč, da je vzhodna fronta ključna za zmago zaveznikov v vojni. Zelo majhen del tega pa je bil seveda v Prekmurju. Naša današnja želja je torej, da pogledamo, kaj 78 let kasneje še vemo o tem. Po drugi strani pa smo govorili tudi nasploh o vojni, saj menimo, da se v vseh teh letih malo pozablja to neskončno trpljenje vseh žrtev. Samo v zadnjih tednih vojne, je v Prekmurju namreč padlo vsaj 600, če ne celo 1000 ljudi, iz prostora Sovjetske zveze. Želim si, da se te teme v prihodnosti ne bi izogibali, saj ni več tabu tema, kot je mogoče bila v preteklosti. Je pa zgodovina vedno osebna, sestavljajo jo posamezniki, zato sem tudi sam izpostavil dve konkretni zgodbi. Po vseh teh letih menim, da je najmanj kar lahko storimo za žrtve, nek spomin na njih. Dodal pa bi, da je moj najstarejši spomin na vojno pričevanje mojega očeta, rojenega leta 1939,” nam je povedal direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Boris Hajdinjak.
