Maribor, kot eno izmed največjih mest v Sloveniji, ni izvzeto iz izzivov, povezanih z zasvojenostjo prebivalcev. Čeprav je prva asociacija povezana z drogami, pa je pomembno poudariti, da obstajajo tudi številne druge oblike z enako uničujočimi posledicami. “Trendi” v zasvojenosti se namreč z novimi generacijami konstantno spreminjajo. Ker je november mesec ozaveščanja in preprečevanja zasvojenosti, smo se pozanimali o trenutni situaciji v našem mestu. Pogovarjali smo se s strokovnima delavkama Programa »Pogovorimo se«, NIJZ OE Maribor – mag. Karmen Osterc Kokotovič, univ. dipl. ped. in Monika Dajčar, mag. zak. in druž. štud.

Med najpogostejše oblike že vrsto let spadajo kemične zasvojenosti, vedno pogosteje pa se srečujemo tudi z vedenjskimi zasvojenostmi. “Vsaka od teh oblik zasvojenosti lahko povzroči hude posledice za posameznika in njegovo okolico. Zdravljenje in pomoč pri zasvojenosti se lahko razlikujeta glede na vrsto zasvojenosti in posameznikove potrebe,” so povedali na NIJZ.

Kemične zasvojenosti

Alkohol: kljub temu, da so ob besedi zasvojenost prvi pomislek droge, je alkohol še vedno eden najpogostejših vzrokov zasvojenosti v Mariboru.

Nikotin: še ena v vzhodni in osrednji Evropi zelo razširjena oblika, ki povzroča resne zdravstvene težave.

Prepovedane droge: kemična zasvojenost, ki je predvsem v zadnjih letih v porastu med mladimi.

Fotografija je simbolična.

Vedenjske zasvojenosti

Igre na srečo: do resne zasvojenosti lahko pripelje tako fizično igranje na avtomatih, kot v spletnih igralnicah.

Računalniške igre: vse večji problem, ki se zdaj uradno uvršča med duševne in vedenjske motnje.

Nakupovanje: pretirano in nenadzorovano nakupovanje lahko poleg zasvojenosti privede tudi do finančnih težav.

Seksualna zasvojenost: svojo obliko zasvojenosti predstavlja tudi pretirano vedenje, povezano z obsedenostjo s spolnostjo.

Internet in tehnologija: ljudje so vedno pogosteje odvisni od uporabe interneta, družbenih omrežij, pametnih telefonov in drugih tehnoloških predmetov.

Motnje hranjenja: pri tem poznamo razne oblike, kot so kompulzivno prenajedanje, bulimija, anoreksija.

Delovna zasvojenost: prekomerno delo lahko vodi k škodljivim posledicam za zdravje in osebno življenje.

Zasvojenost s tveganim vedenjem: k temu prištevamo zasvojenost s hazardiranjem, nevarnimi spolnimi vedenji, tveganimi športi in podobno.

Težave v Mariboru

Če se osredotočimo samo na Maribor, se postavi vprašanje, če je alkoholizem še vedno vodilna oblika zasvojenosti. “Najpogostejša oblika zasvojenosti se lahko razlikuje glede na regijo, demografske dejavnike in druge okoliščine. Vendar pa je zasvojenost z alkoholom (alkoholizem) ena izmed najbolj razširjenih oblik zasvojenosti po svetu, tudi v Mariboru. Poleg tega je odvisnost od nikotina (ki se pojavi pri kajenju cigaret) prav tako zelo razširjena in povzroča resne zdravstvene težave. V zadnjem času pa postajajo vse bolj pogoste vedenjske zasvojenosti, zlasti odvisnost od računalniških iger, uporabe družbenih omrežij ter pretirane uporabe pametnih telefonov in interneta,” so sporočili iz NIJZ.

“Stopnja zasvojenosti po poskusu drog je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s tipom droge, genetiko, okoljem, pogostostjo uporabe in posameznikovim odzivom na drogo. Nekateri ljudje morda ne postanejo zasvojeni niti po več poskusih uporabe drog, medtem ko se lahko drugi hitro znajdejo v primežu zasvojenosti po le nekaj poskusih. Na splošno pa je znano, da se pri nekaterih drogah, kot sta heroin ali metamfetamin, lahko razvije zasvojenost hitreje in z večjo intenzivnostjo kot pri drugih drogah. Pomembno je vedeti, da zasvojenost ni le rezultat same droge, ampak je posledica kombinacije bioloških, genetskih, vedenjskih in okoljskih dejavnikov. Zato je težko določiti natančen odstotek ljudi, ki se bodo zasvojili po poskusu drog,” so pokomentirale stanje v zvezi z uporabo nedovoljenih drog.

Spremembe

V zadnjih letih je mogoče, predvsem v smislu vedenjskih zasvojenosti, opaziti spremembe. Poleg tega, da je digitalna tehnologija postala nepogrešljiv del našega življenja, je postala tudi vir zasvojenosti. “Med enega bolj perečih problemov vsekakor uvrščamo zasvojenost s sodobnimi digitalnimi tehnologijami, kamor sodi zasvojenost s spletnimi igrami na srečo; zasvojenost s spletno pornografijo; zasvojenost z odnosi v virtualnem svetu; zasvojenost s spletnim nakupovanjem; zasvojenost s spletnimi socialnimi omrežji,” so nam zaupali.

Fotografija je simbolična.

“Dejstvo je, da sicer digitalna tehnologija predvsem za mladostnike predstavlja nek nov vir povezovanja in druženja in s tem navsezadnje ni nič narobe, vse dokler uporaba ne okrni, osiromaši oz. negativno poseže v ostale aspekte posameznikovega življenja (izogibanje socialnim stikom, opuščanje hobijev, laganje o času, ki ga posameznik preživi na spletu, odtegnitveni simptomi ob neuporabi tehnologij, težave v družinskih/prijateljskih odnosih …),” so še dejali in poudarili, da sama tehnologija ni zasvoljiva. Ključna je zmerna uporaba, ki jo morajo spodbujati starši in druge pomembne osebe v življenju mladih. O zasvojenosti govorimo, če uporaba tehnologije negativno vpliva na druge vidike osebnega življenja.

Dejavniki vpliva

Biološki dejavniki: ključno vlogo pri nagnjenosti k zasvojenosti igra genetika. Posamezniki lahko nagnjenost podedujejo od svojih prednikov/sorodnikov.

Okoljski dejavniki: na razvoj pomembno vpliva tudi okolje, v katerem oseba živi. K temu štejemo razne družbene pritiske, dostopnost drog, družinske in prijateljske odnose ter splošno družbeno ozračje.

Psihološki dejavniki: tveganje za zasvojenost lahko povečajo tudi razne osebnostne lastnosti, kot so impulzivnost, nizko samospoštovanje, stres ali duševne motnje. V takih primerih se lahko ljudje včasih zatekajo k drogam ali drugim kritičnim vedenjem.

Družbeni dejavniki: tudi težave, kot so revščina, socialna izključenost, travme ali nasilje v družini lahko prav tako povečajo tveganje za uporabo drog.

Razpoložljivost in dostopnost snovi: lažje kot so substance dosegljive, večja je verjetnost, da jih bodo posamezniki poskusili.

“Zasvojenost ni le posledica enega samega dejavnika, temveč kompleksen rezultat kombinacije bioloških, psiholoških, družbenih in okoljskih dejavnikov. Razumevanje teh dejavnikov je ključno za preprečevanje, zdravljenje in obvladovanje zasvojenosti,” so pri tem poudarili na NIJZ OE Maribor.

Zdravljenje

“Zdravljenje zasvojenosti običajno poteka v več fazah in se lahko razlikuje glede na vrsto zasvojenosti ter individualne potrebe posameznika,” so dejali. Prvi korak pri tem je zagotovo ocenjevanje in dejanska ocena, ki določi vrsto in resnost zasvojenosti. Tako se oblikujejo ustrezni pristopi k zdravljenju. Po tem se začne odvajanje. V primeru fizične odvisnosti (droge, alkohol,…) se začne postopno zmanjševanje količine snovi, pod zdravniškim nadzorom. Pogosto je ključen tudi terapevtski pristop skozi psihoterapijo. Le-ta pomaga posameznikom spremeniti miselne vzorce in vedenja, povezana z zasvojenostjo. Pri nekaterih vrstah se uporabljajo tudi zdravila za lajšanje odtegnitvenih simptomov, kar se imenuje farmakološko zdravljenje. Posamezniki na zdravljenju pogosto sodelujejo tudi v podpornih skupinah, kot so na primer Anonimni alkoholiki, kar ljudem zagotovi potrebno podporo in vzpodbudo. Zadnja koraka pri postopku zdravljenja pa sta rehabilitacija s samim okrevanjem in spremljanje osebe z dolgoročno podporo, kar zmanjša tveganje za ponovitev zasvojenosti.

Vsak posameznik ima edinstveno potrebo in zdravljenje zasvojenosti mora biti prilagojeno posameznikovim okoliščinam. Uspešno okrevanje pogosto zahteva celostni pristop.

Preventivne aktivnosti

Na NIJZ so dejali, da so preventivni pristopi ključni pri zmanjševanju tveganja za razvoj zasvojenosti. Kombinacija ozaveščanja, socialne podpore ter ustvarjanje zdravega in spodbudnega okolja lahko pomaga preprečiti pojav zasvojenosti že v zgodnjem obdobju.

Sem spada predvsem ozaveščanje o škodljivih posledicah, načrtovanje socialnih ali čustvenih strategij in vzpostavljanje le-teh za povečanje odpornosti, krepitev socialne podpore, ponudba alternativnih prostočasnih dejavnosti, regulacija dostopnosti substanc in spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

Če se vi, ali kdo od vaših znancev znajde v začaranem krogu zasvojenosti se lahko za pomoč in svetovanje s tega področja obrnete na Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Maribor. Kontaktirate jih lahko na tel. št. 02 332 72 51 in 02 333 12 56
ali na e-mail [email protected].