Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javni razpis za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij. Z njimi želijo pripomoči k spremembam potovalnih navad občanov in k izboljšanju pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz in alternativne oblike mobilnosti. Na voljo je 5,1 milijona evrov. Kot so nam zatrdili v mariborski občini, se bodo na razpis prijavili.

Namen razpisa, ki se bo v vrednosti 85 odstotkov financiral iz evropskih sredstev, je vzpostaviti trajnostno načrtovanje prometa v slovenskih občinah s pomočjo izdelanega temeljnega strateškega dokumenta, to je občinske celostne prometne strategije.

Kot piše v razpisu, objavljenem v uradnem listu, strateško urejanje področja prometa s pomočjo instrumenta, kot je občinska celostna prometna strategija, ne prinaša zgolj bolje izkoriščene prometne infrastrukture, nižjih stroškov za mobilnost, manjših zastojev, učinkovitejših naložb, večjega zadovoljstva prebivalcev in manjšega onesnaženja, pač pa tudi merljivo izboljšanje kakovosti bivanja in povečanje možnosti občine za uspešen razvoj.

Sodelovanje občin

Spremembe prometnega načrtovanja občin v korist trajnostnih oblik mobilnosti se bodo odražale tako na ravni urejenosti naselij, ki bodo postala prijaznejša do pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega prevoza, kot na ravni spreminjanja potovalnih navad občanov, ki bodo na račun manjše uporabe avtomobilov prispevali k večjemu deležu trajnostnih oblik mobilnosti.

Predmet javnega razpisa je tako dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje stroškov priprave celostnih prometnih strategij, ki morajo zajemati obdobje sedmih let in biti potrjene s sklepom občinskega oz. mestnega sveta. Posamezno strategijo lahko izdela tudi več sosednjih občin skupaj.

Na razpis se lahko prijavijo občine iz vse Slovenije, ki še nimajo izdelane celostne prometne strategije oz. je od njenega sprejema minilo več kot dve leti. Rok za predložitev vlog je 17. december, vlagateljice pa bodo o izboru obveščene v 60 dneh od odpiranja vlog. Izbranim občinam se bo sofinanciralo 70 odstotkov ocenjene vrednosti stroška postopka priprave dokumenta.

Mestna občina Maribor se bo prijavila na razpis. Trenutna celostna prometna strategija mesta Maribor je iz leta 2015, ki jo je Maribor sprejel prvi v državi.

Vizija za naslednjih 20 let

“Z novo celostno prometno strategijo želimo pripraviti kvaliteten dokument oziroma smernice za prihodnjih sedem let (do leta 2030). Nova celostna prometna strategija ne bo revidirana verzija stare celostne prometne strategije, ampak Celostna prometna strategija druge generacije, saj se je od prejšnje strategije sprejel Zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki bolj specifično določa, kaj mora CPS vsebovati in katere kazalnike moramo spremljati. Celostna prometna strategija bo vsebovala vsebine, ki bi jih radi uredili in so v skladu s smernicami, ki jih je v zadnjem času sprejelo Ministrstvo za Infrastrukturo (smernice za hojo, parkirna politika, mobilnostni načrt za ustanove, upravljanje mestne logistike, kolesarjenje, javni potniški promet). Občinska celostna prometna strategija bo vsebovala identifikacijo izzivov v prometu, prioritetne vrednote, zastavljene cilje in akcijski načrt investicij do leta 2030. Sledila bo vseslovenski viziji za vse modalitete »Potovali bomo udobneje, živeli bomo bolje«, v celostni prometni strategiji za Maribor pa bomo naslovili tudi vizijo mobilnosti v naslednjih 20 letih, ki jo bomo podprli z ukrepi in akcijskim načrtom,” so pojasnili v občini.

Celostna prometna strategija bo naslavljala tudi vsebine, ki so v skladu z razvojem pametnega mesta na področjih pametnega upravljanja s prometom, digitalizacije in avtomatizacije v prometu oziroma mobilnosti. “Začrtali bomo smernice za vzpostavitev mobilnosti in logistike kot storitve. Mobilnost kot storitev (MaaS Maribor) je koncept, ki integrira več različnih načinov potovanj. Storitve kot izposoja koles, vožnja z avtobusom, izposoja e-vozil ali prevozi na klic trenutno niso medsebojno povezani. Maas Maribor bo integriral te storitve na informativnem, tarifnem, planerskem in storitvenem nivoju.”