Kako je leta 2013 nastala ideja za ladjico so nam pojasnili na Mestni občini Ptuj, obrnili pa smo se tudi na Mestno občino Maribor, saj nas je zanimalo, če lahko tudi v Mariboru v prihodnosti morda (ponovno) pričakujemo plovbe po reki Dravi.

Vožnje z ladjico se izvajajo že 12 let

Kot že omenjeno, je ladjica Čigra turistična ladjica, ki že več let poleti pljuje po reki Dravi in Ptujskem jezeru, s ciljem predstavljanja lepih razgledov in lokalne dediščine. Ime je dobila po ptiču navadna čigra, ki gnezdi prav na tem območju. Na začetku je bila v upravljanju drugih subjektov, a jo je leta 2017 kupilo Komunalno podjetje Ptuj, ki z njo danes tudi upravlja.

"Da so se poleti 2013 začele izvajati vožnje z ladjico, pa ima veliko zaslug Brodarsko društvo Ranca Ptuj," so izpostavili na MO Ptuj.

450 potnikov letno

Ob tem so dodali, da je Čigra v letu 2024 prepeljala 450 obiskovalcev, kar potrjuje zanimanje javnosti za rekreacijsko in turistično ponudbo na jezeru. Prevozi z ladjico se sicer uporabljajo izključno v turistične namene. Redne ture z ladjico potekajo od junija do septembra ob sobotah in nedeljah, vse pa je odvisno od lepega, za plovbo primernega vremena.

Sicer pa MO Ptuj skupaj z Javnim zavodom za mladino, šport in turizem Ptuj skrbi tudi za promocijo ladjice Čigra.

Soočajo se s številnimi omejitvami

"Mestna občina Ptuj se zaveda izjemnega pomena Ptujskega jezera za lokalno skupnost, trajnostni turizem, rekreacijo in naravno dediščino. Kljub močni želji in jasni viziji razvoja tega območja pa se pri tem sooča s številnimi zakonskimi in naravovarstvenimi omejitvami, ki izhajajo iz državne zakonodaje, upravljavskih pristojnosti ter lastniških razmerij – ne pa iz neaktivnosti občine," so nadaljevali in pri tem pojasnili, da ima Ptujsko jezero izjemno visoko naravovarstveno in zakonodajno zaščito ter kompleksne lastniške razmere, kar močno omejuje razvoj turizma, gradnjo objektov in širitev plovbe.

"Vsaka nova ureditev ali gradnja tako zahteva zahtevne postopke usklajevanja z državnimi organi, okoljsko presojo in soglasja številnih institucij. Zaradi tega je razvoj možen le postopoma, z dolgoročnim prostorskim načrtovanjem in v sodelovanju z državo."

Vsaka ureditev prostora na in ob jezeru je strogo regulirana

Ptujsko jezero sicer sodi med vodotoke 1. reda, kar pomeni, da je v celoti pod upravljanjem države – zlasti Agencije RS za okolje (ARSO), Direkcije RS za vode in drugih državnih soglasodajalcev. V skladu z Zakonom o vodah (ZV-1) velja na območju jezera poseben vodni režim, ki izrecno:

  • prepoveduje gradnjo objektov znotraj 15 metrov od meje vodnega zemljišča, razen v izjemnih primerih s posebnimi soglasji države,
  • zahteva, da je vsak poseg na ali ob vodi (kot so pomoli, objekti za šport ali turizem) podvržen presoji vplivov na vodni režim in naravo,
  • vključuje obvezne varovalne pasove, kjer je raba prostora strogo regulirana.

Jezero je, poleg tega, tudi del območja Natura 2000, ima status posebnega varstvenega območja (PVO) ter ekološko pomembnega območja (EPO). To pomeni, da so vsi posegi, tudi sanacijska dela, kot je odstranjevanje mulja, ureditev pristanišča, ali izvajanje plovbe, časovno, prostorsko in postopkovno omejeni ter zahtevajo številna soglasja pristojnih institucij, kot so ARSO, Direkcija RS za vode, ZRSVN, in drugi, so zaključili na MO Ptuj.

Želja Mestne občine Maribor ostaja, da na Dravi vzpostavijo javni prevoz potnikov

Na Mestni občini Maribor so medtem pojasnili, da trenutno ne razpolagajo s primernim rečnim plovilom za zagotavljanje voženj in prevoza potnikov po reki Dravi.

"Želja MOM pa ostaja, da na reki Dravi vzpostavimo javni prevoz potnikov, ki bi bil lahko na eni strani vključen v dodatno storitev javnega prevoza potnikov, po drugi pa bi lahko bil del tržne ponudbe mesta," so dodali.

Cena plovila bi bila previsoka

Cena plovila, ki bi bilo primerno za plovbo po reki Dravi, znaša, po podatkih MOM, med 1,5 in 3 milijoni evrov.

"Teh sredstev trenutno MOM nima na razpolago. Želja je, da bi skozi različne mehanizme sofinanciranja država prepoznala željo občin po sofinanciranju plovil, ter bi del sredstev tudi namenila sofinanciranju," so zaključili.