Na Pohorju so decembra lani začele delovati sodobne vremenske postaje, ki omogočajo stalno spremljanje trenutnih vremenskih razmer in preteklih podatkov o temperaturah ter drugih ključnih meteoroloških spremenljivk. Namenjene so javnemu dostopu, kar pomeni, da lahko informacije o vremenu spremljajo tako obiskovalci kot tudi lokalni ponudniki in načrtovalci aktivnosti v vseh letnih časih.

Pobudnik za postavitev vremenskih postaj na Pohorju je bil Amadej Krepek iz portala Meteoinfo Slovenija. Sistem meteoroloških postaj pa je bil postavljen v sodelovanju z javnim podjetjem Marprom d.d. in skupnostjo Meteoinfo Slovenija.

Kje se nahajajo postaje?

Prva vremenska postaja, namenjena za raziskovanje klime na Pohorju, je bila na zgornji postaji krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju na nadmorski višini 1040 metrov postavljena 8. februarja 2025. V sodelovanju s člani Meteoinfo Slovenija so nato postavili še vremensko postajo Zgornja postaja Videc na nadmorski višini 1165 metrov. Za potrebne spremljanja vremenskih razmer za zasneževanje pa je Marprom postavil še naslednje postaje na smučiščih: Zgornja postaja Ruška (1245 m. n. v.), Zgornja postaja Pisker (1290 m. n. v.) in Spodnja postaja Pisker (950 m. n. v.). Omenjene postaje obratujejo od letošnje zimske sezone naprej.

Spremljanje vremenskih podatkov v realnem času

Zabeležene parametre je mogoče spremljati na spletni strani Visit Pohorje, kjer so predstavljene posamezne vremenske postaje, ki se redno osvežujejo in so javno dostopne. "Podatki se pošiljajo preko namenske antene merilne naprave na Lorawan omrežje, kjer jih sprejmejo javno dostopni sprejemniki in jih pošljejo na internet. Od tam naprej se podatki procesirajo in prenesejo v podatkovno bazo in na aplikacije, kjer se lahko vizualizirajo. Novi podatki so tako dostopni na vsakih nekaj minut, interval meritev pa je ob dobri pokritosti omrežja lahko do 1 minute," nam je pojasnil Amadej Krepek. 

[[image_1_article_84421]]

Z dobro pokritostjo omrežja in ročno nastavljenim intervalom pošiljanja podatkov se podaljšuje tudi življenjska doba baterije. Naprava lahko z istim napajanjem zdrži tudi do sedem let. "Na Pohorju je precej dobra pokritost z Lorawan omrežjem, ki je del Interneta stvari. Na to omrežje se lahko povezuje ogromno naprav, ne samo vremenskih, ki omogočajo novo dobo hitrega in masovnega prenosa podatkov za nadaljnjo obdelavo. Velikokrat za avtomatizacijo nadaljnjih sistemov."

Trenutno je to zaseben projekt, ki se ne povezuje z državnimi meteorološkimi postajami, vendar imajo merilne naprave temperaturne ščite (zaklone), ki so bili primerjani z ARSO postajo v Bežigradu. Meritve so primerljive v okviru napake senzorja, kar pomeni, da so podatki precej natančni.

Predvsem za obratovalce žičnic in zasneževalce 

Glavni uporabniki meteoroloških podatkov s Pohorja so zaposleni na smučiščih. "Med njimi te podatke najbolj potrebujejo obratovalci žičnic in zasneževalci. Seveda pa so namenjeni tudi vsem obiskovalcem našega prelepega Mariborskega Pohorja, da lahko lažje načrtujejo aktivnosti."

[[image_2_article_84421]]

Od trenutnih meritev do napovedovanja ekstremov

Zanimalo nas je še, ali gre pri omenjenih podatkih zgolj za prikaz trenutnih vrednosti ali tudi za statistično analizo trendov. "Sedaj ima večina postaj podatkov za komaj nekaj mesecev. Sproti se zbirajo tudi statistični podatki, ki bodo lahko prikazovali analizo trendov. Prav tako je v načrtu je raziskava podnebnih sprememb in seveda tudi dolgoročno opozarjanje na ekstreme. Ker je vreme v višinah precej povezano s tem, kar doživljamo pri tleh, je zelo pomembno, da poznamo vremenske razmere v višjih legah - to je precej pomembna strateška poteza za nadaljnje raziskave vremena na slovenskem območju. S temi postajami lahko na primer predvidimo, kje bosta poledica in žled. Takšno situacijo smo imeli pred kratkim, ko je bila na nekaterih postajah izmerjena pozitivna temperatura zraka, pri tleh pa je bilo globoko pod ničlo, kar je pripomoglo k dežju pri negativnih temperaturah. Topla plast zraka nad nami je bila namreč dovolj debela."

V prihodnje se bodo trudili, zaključi Amadej Krepek, da bi v sodelovanju na različnih projektih - raziskovalne narave in tudi v komercialne namene, prispevali k napredovanju avtomatizacije in bolj učinkovitega vpliva odločanja glede na različne vremenske razmere, predvsem ekstremne.