Zlato je bilo precej enostavno odkopavati, odstraniti je bilo potrebno le kakšnega pol metra zemlje, pod katero se je nahajala do meter in pol debela plast, v njej pa za grah velika zlata zrna. Rimljani so ga z domačini nabrali toliko, da je vrednost zlata v rimskem imperiju padla kar za tretjino.
Bogata zlata zgodovina
V srednjem veku so Turki zavzeli prestolnico kneza Zrinjskega, kjer so našli stotine kilogramov zlata, ki naj bi izviralo iz reke Drave. Stalne dovolilnice za izpiranje zlata na Dravi je leta 1776 izdala cesarica Marija Terezija – te so razveljavili šele po drugi svetovni vojni. Med letoma 1907 in 1908 je na Dravi zlato izpiralo kar 200 posameznikov, ki bi naj iz vrhnjih plasti rečnih nanosov pridobili tudi do 12 kilogramov zlata na sezono. Iskanje in pridobivanje zlata na področju reke Drave je trajalo kar 4000 let, končalo se je nekje med svetovnima vojnama. Takrat so bili bregovi Drave razdeljeni na koncesijska polja za raziskave in izpiranje, a je po drugi svetovni vojni iskanje hitro pojenjalo.
Od kod zlato pride v Dravo?
Primarna nahajališča zlata, ki se je skozi dolga geološka obdobja izpiralo in se odlagalo v koritu Drave, so v avstrijskih Turah. Tam se nahajajo dolge kremenove žile z zlatom, ki so dolge več sto metrov. Zlati delci se največkrat naberejo v nižjih, bolj umirjenih delih rek in na notranjih delih rečnih meandrov. Dravsko zlato je v luskicah, ki so navadno velike do 0,8 milimetrov – to pomeni, da jih je za gram zlata potrebno zbrati med 5 in 10 tisoč. Največje zlato zrno je bilo v Dravi najdeno leta 1939 in meri v premeru 3 milimetre – hranijo ga v mineraloški zbirki Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.
Vir: emedjimurje.rtl.hr
Orodje so si domačini naredili kar sami
Za prvi vtis o količini zlata v reki, so domačini uporabljali posebno izoblikovano lopato – gledanko, ki so si jo naredili sami. Narejena je bila iz orehovega lesa, zgornji rob pa so okovali. Dober znak je pomenilo veliko rožnatega peska, ki je pokazatelj, da so na območju zlati delci. Z lopato so zajeli prod in ga izprali, dokler se ne spodnjem robu lopate niso zasvetile luskice bogate rude. Če je bilo luskic vsaj dvajset, so na tem mestu začeli izpirati. Na široko topolovo desko so naložili prod in ga polivali z vodo, dokler ni na površini ostala le še težka frakcija z zlatom. Rudo so nato izpirali še na izpiralni dili, na koncu pa so ga ločili od ostalih mineralov frakcije z živim srebrom.
Izpiranje zlata nekoč in danes
Dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja opisuje, da so nekoč drobne minerale dali na izpiralno dilo in z vrtenjem odstranili ostalo frakcijo, da je ostalo samo zlato in črni magnetit: »Za ločitev teh dveh mineralnih zrn so uporabljali živo srebro, ki ima lastnost, da se veže z zlatom. Potem so to gmoto stisnili z laneno krpo, da je odvečno živo srebro prišlo ven in je ostala samo zlitina, ki so jo vrgli v žerjavico, da je živo srebro šlo v okolje. Seveda je to po današnjih okoljskih standardih nedopustno, a na ta način so pridobili zlato.« Danes se z izpiranjem zlata skoraj nihče ne ukvarja več profesionalno, ampak zgolj ljubiteljsko: »Sedaj se zlatih zrnc več ne ločuje z živim srebrom, ampak s posebno pinceto in se jih zbira v epruvetki, saj gre bolj za neko čustveno doživetje, kot zares,« pravi dr. Jeršek.
Vir: dravafestival.si
Koliko zlata prinaša reka Drava dandanes?
Zlata je v današnjem času manj – tako zaradi večtisočletnega izkopavanja, kot tudi zaradi hidroelektrarn. »Zlata je sicer še vedno relativno veliko, a ga morda ni smiselno iskati v trenutno aktualni strugi, ampak ko gremo stran od nje – recimo Dravsko polje ima ogromne količine tega peska, kjer Rimljani in vsi drugi, ki so izpirali zlato, z njihovo metodo še daleč niso mogli izprati vsega. Tako da – zlata je še kar nekaj, ampak so primarna nahajališča dokaj siromašna,« razkriva dr. Jeršek. Pri izpiranju zlata pa ni odveč pazljivost, saj lahko tok reke preseneti. Dr. Jeršek se spominja anekdote, ko je skoraj odplavilo njegovega prijatelja: »Zanimivo je, ko je eden od velikih ljubiteljev narave, tudi astronom in ljubiteljski zbiratelj mineralov in fosilov Gorazd Bizjak izpiral zlato in seveda, včasih, ko spustijo reko Dravo, te lahko preseneti in če nisi pozoren, če si preveč zakopan v luskice zlata, te lahko Drava poplavi in je to lahko tudi nevaren hobi. Kolega Bizjan je takrat moral kar pohiteti, da se je varno spravil na kopno.«
