Miha Leitinger, ljubitelj tropskih gozdov in živali, je po letih zanimanja zasnoval unikatne ekosisteme v steklenih posodah, terarije, ki bodo preživeli tudi pri tistih, ki jim uspe »ubiti« prav vsako rastlino.

Ideja Tropicariuma in edinstvenih terarijev se je porodila v mislih mladega štajerskega biologa Miha Leitingerja. Foto: Tropicarium

Že nekaj časa po socialnih omrežjih kroži privlačna stran, imenovana Tropicarium, ki prikazuje prave male tropske vrtove, ki uspevajo v steklenih posodah. Za njo stoji mladi magistrski študent biologije, ekologije in naravovarstva na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Miha Leitinger.

»Že od malega so me fascinirali tropski gozdovi in živali, ki v njem živijo,« nam pove Miha, ko ga povabimo, da predstavi zgodbo Tropicariuma: »Svojemu gekonu sem sam izdelal terarij, prav tako pa sem imel doma vedno akvarije, v katerih sem spreminjal kompozicije kamnov, rastlin in ostale dekoracije. Že nekaj let sem navdušen tudi nad vsemi vrstami tropskega sadnega drevja kot so citrusi, papaja, guava, pitaja, jaboticaba in druge, ki jih imam doma.«

Preko daril, ki so ovenela, do »večnih« terarijev v steklenih posodah

Miha Leitinger se je tako po končani Prvi gimnaziji vpisal na študij ekologije in naravovarstva, kjer se je, kot pove, navdušil za botaniko. »Svojim prijateljem sem ob posebnih priložnostih tako rad podaril rastline, pa sem bil potem velikokrat razočaran ker jim le-te niso preživele. Zato sem prišel na idejo, da ustvarim ekosistem v steklenih posodah, za katerega ne bo treba veliko skrbeti,« pojasnjuje.

Posebnost terarijev je, da zase skrbijo sami, zato bodo preživeli tudi pri tistih, ki za rastline nimajo prav srečne roke.

»Po navdihu znanega ameriškega izdelovalca rastlinskih terarijev sem prvič izdelal terarije pred enim letom, kot božična darila za moje bližnje. Seveda sem na začetku naletel na različne težave, ki sem jih odpravil s poizkušanjem različnih kombinacij prsti, rastlin, kamnov in drugih komponent ter tako razvil svoj ‘najboljši recept’, po katerem zdaj izdelujem terarije. Že od malega sem rad ustvarjal in z rastlinskimi terariji sem sedaj uspel združiti to ustvarjalnost ter zanimanje do naravoslovja,« še dodaja.

Srce Tropicariuma je Miha, ki terarije izdeluje, ko je postalo povpraševanje večje, pa se mu je pri vseh ostalih opravilih pridružila kar celotna družina. »Pomagajo mi pri dobavi materiala, oblikovanju spletne strani, fotografiranju terarijev in podobnih stvareh,« razloži.

Znanost, ujeta v steklenico

Sestaviti terarij ni tako preprosto, kot bi se morda zdelo, Leitingerju tako pri razumevanju delovanja ekosistema pomaga tudi izobrazba. »Po izobrazbi sem diplomiran ekolog in naravovarstvenik, zdaj pa obiskujem 1. letnik magisterija Biologije, ekologije in naravovarstva na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru,« pove: »V prvi vrsti pa je pomembno tudi dejstvo, da do ideje rastlinskih terarijev morda sploh ne bi prišel, če se med študijem ne bi tako navdušil nad botaniko.«

»V terarije vključujem različne vrste kamnov in tropskih vlagoljubnih rastlin; nekatere izvirajo iz Afrike, druge iz Južne Amerike ali Azije. Notranja kompozicija le-teh pa je odvisna predvsem od moje inspiracije.«

»V terarije vključujem različne vrste kamnov in tropskih vlagoljubnih rastlin; nekatere izvirajo iz Afrike, druge iz Južne Amerike ali Azije. Notranja kompozicija le-teh pa je odvisna predvsem od moje inspiracije,« Miha opiše proces izdelave terarija ter nam na malce bolj strokoven način razloži, kaj se v terariju sploh dogaja.

Rastline, ki se zalivajo same

»Kako terarij ‘deluje’? Rastline proizvajajo svoj kisik in ogljikov dioksid in si s tem v terariju ustvarjajo svoje ozračje. Tako lahko živijo tudi v popolnoma zaprtih posodah. Terariji imajo na dnu drenažni sloj, kamor odteka voda. Spremembe v temperaturi in osvetljenosti povzročijo izhlapevanje vode iz drenažnega sloja v ozračje terarija. Povečana vlaga v ozračju povzroči kondenzacijo vode na steklu, ki po njem spolzi nazaj v prst. Terarij se zaradi tega procesa nekajkrat na dan zarosi in po stenah stečejo kapljice vode, kar po mojem mnenju daje terarijem še dodatno posebnost in lepoto.«

Miha Leitinger vsak terarij izdela sam.

»Po nekaj mesecih se lahko zgodi, da rastline zaradi rasti porabijo nekaj vode, takrat terarij samo poškropimo z vodo in za nekaj mesecev zapremo nazaj. V dobrih pogojih se rastline v terariju izjemno razrastejo. S tem ni nič narobe, če vam je tak videz všeč ga lahko pustite, rastline bodo sčasoma odvrgle ovenele liste, ki se bodo razkrojili in jih bodo rastline ponovno uporabile za rast. V primeru, da vam videz ni všeč, pa moteče dele rastlin le porežete s škarjami in odstranite iz terarija,« še pripomni.

V Sloveniji smo na edinstvene terarije komaj čakali

Tovrstni terariji so za Slovenijo nekaj novega, a glede na odziv, ki ga Miha prejema, se zdi, da smo komaj čakali, da se tudi pri nas pojavijo tropski ekosistemi v steklenih posodah, ki so v tujini priljubljeni že kar nekaj časa.

»Priznam da takšnega odziva nisem pričakoval, sem pa zelo vesel, da so moji terariji všeč toliko ljudem,« je iskren Miha: »Predvidevam, da je k takšnemu odzivu pripomoglo dvoje; dejstvo, da so postale tropske sobne rastline v zadnjem času izredno popularne, ter da obstaja veliko ljudi, ki jim skrb za rastline ne gre najbolje od rok.«

Mihovi terariji so unikatni – niti dva si med seboj nista enaka.

Nedavno se je ekipa Tropicariuma zaradi povpraševanja z vseh koncev Slovenije odločila tudi za vseslovensko dostavo: »Za dostavo smo se odločili zaradi velikega povpraševanja izven štajerske regije. Zaradi občutljivosti terarijev po pošti žal ne moremo pošiljati, smo pa nakup vseeno želeli omogočiti vsem. Še vedno pa sem najbolj vesel, če se lahko ljudje oglasijo osebno in si ponudbo ogledajo v živo.«

Idealna rešitev za vse, ki jim sobne rastline vedno ovenijo

Terariji so posebni tudi po tem, da bodo uspevali tudi v domovih tistih, ki jih sicer uspe »ubiti« prav vsako rastlino, kar je danes, ko so zelene sobne rastline predvsem med mladimi nekakšen trend ali celo statusni simbol, zelo dobrodošlo. Skrb za monstero ali pa za Mihov terarij je namreč povsem drugačna.

»Seveda, skrb se bistveno razlikuje. Klasične sobne rastline so odvisne od pravilnega zalivanja (ne preveč in ne premalo), zadostne vlažnosti zraka (ki je, predvsem pozimi, velikokrat prenizka), kvalitete prsti, v katerem so posajene in drugih dejavnikov kot so prepih, škodljivci ipd. zato mora biti opazovanje same rastline veliko bolj pozorno,« pojasnjuje Miha Leitinger:

»Najboljša stvar terarija pa je zagotovo dejstvo, da voda v terarijih konstantno kroži in se na tak način terarij ‘zaliva sam’.«

»Pri rastlinah v mojih zaprtih terarijih pa je za večino dejavnikov že poskrbljeno. Zagotoviti mu moramo le svetlo mesto in sobno temperaturo. Uporabljam kvalitetno vulkansko prst, ki nudi rastlinam vsa hranila, ki jih potrebujejo, zaradi zaprte posode je vlažnost vedno dovolj visoka prav tako pa prepih in škodljivci do njih ne pridejo. Najboljša stvar terarija pa je zagotovo dejstvo, da voda v terarijih konstantno kroži in se na tak način terarij ‘zaliva sam’.«

Namig za decembrsko obdarovanje

Tropicariumu se v kratkem obeta tudi prava spletna trgovina: »V kratkem, pripravljamo še zadnje detajle spletne strani. Na strani bodo predstavljeni terariji več velikosti, oblik in vsebin. S tem bo ogled terarijev in cen za stranke zelo pregleden. V terarijih bodo različne vrste tropskih rastlin, med drugim pa boste lahko v njih našli tudi bonsai, budo v skali, zmajev kamen, rastline z barvnimi listi in različnimi vzorci in še veliko več.«

»Niti dva terarija med seboj nista popolnoma enaka.«

Miha nam ob koncu pogovora namigne še, da so terariji lahko odlično darilo za ljudi vseh starosti – tako, ki do našega naslednjega obiska pri obdarovancu ne bo ovenelo in »umrlo«. »Krasno popestrijo vsak prostor v stanovanju ali pisarni, so izvirni ter unikatni; niti dva terarija med seboj nista popolnoma enaka. Vse rastline v njih so žive in lahko ob minimalni oskrbi rastejo več let. Moji terariji so veliki, majhni, široki, ozki, okrogli, štirikotni, podolgovati, zaobljeni, zeleni in barvni. Skratka, za vsakega nekaj.«