Kar 44% slovenskih učencev je vpletenih v medvrstniško nasilje v šoli in okolici, to pomeni, da so bili v preteklih mesecih vsaj enkrat ustrahovani ali vpleteni v pretep. S posebnim projektom, v katerem so sodelovali tudi mladi Mariborčani, so se tako različne organizacije lotile pereče problematike, ki razjeda medvrstniške in partnerske odnose – nasilja.

Projekt z imenom »Violence not wanted«, ki je potekal v obliki mednarodne izmenjave Erasmus+, je v mladih udeležencih skušal zbuditi občutljivost ter tankočutnost, s katerima bodo v prihodnje lažje zaznali tudi blažje oblike nasilja, prepoznali njegove neštete oblike ter konflikte, ki so sestavina vseh odnosov, reševali na nenasilen način. Ekipa Mariborčanov je v projektu sodelovala v okviru partnerske organizacije »Nazaj na konja« iz Starošinc.

Kultura tolerance se začne pri mladih

Če politični režimi, medijska kultura ter socialna omrežja mnogokrat krušijo toleranco in medsebojno spoštovanje ter spodbujajo stereotipe in medkulturno sovraštvo, si Evropska unija prizadeva ravnanje v človeških odnosih spremeniti v samem jedru – pri mladih. Z desetdnevno izmenjavo je bila tako skupina mladih iz različnih držav opremljena s prepotrebnim znanjem o tem, kako ravnati v konfliktu, kako prepoznati mnoge obraze nasilja ter kam ga v skrajnem primeru prijaviti.

Izsledki mednarodne raziskave HBSC iz leta 2014 kažejo, da je bilo 44 % učencev, starih od 13 do 15 let, v šoli vsaj enkrat ustrahovanih v preteklih mesecih in/ali vpletenih v pretep v preteklem letu.

Izzivi medkulturnosti

V času, ko je potovanje mogoče na vse konce sveta, lažje pa so tudi selitve v oddaljene kraje, se posameznik vsakodnevno srečuje z ljudmi različnih kultur, nič drugače ni tudi med mladimi. A stereotipi, predsodki in naučeno sovraštvo lahko povzročijo, da je stik med otroki in mladimi različnih narodnosti vse prej kot prijeten. Predsodek o določeni kulturi lahko porodi nasilje, ki se le stopnjuje in tako otroku, ki se znajde v takšni okolici, predstavlja pravi pekel. Kot povedo organizatorji, so žrtve nasilja mnogokrat tisti, ki so na nek način drugačni od večine, pogosto so manj samozavestni, sramežljivi, zadržani, izjemno pametni in talentirani ali pa taki, ki imajo bodisi fizične ali psihične težave.

Dekleta in fantje so enako izpostavljeni ustrahovanju, a so dekleta pogosteje žrtve psiholoških oblik ustrahovanja, fantje pa so bolj izpostavljeni fizičnemu nasilju in grožnjam.

Kaj skriva hijab?

Tako je Mariborčanka Nika, ki je sodelovala v projektu, opisala, da je bil stik različnih kultur svojevrsten izziv tudi na sami izmenjavi: »Na izmenjavi je bila tudi muslimanska punca, ki je bila zakrita. Nek večer je prišla do nas in vprašala, zakaj se ji smejimo, čeprav se ji sploh nismo. Pogumno je povedala, da je zakrivanje njena odločitev in da tako dela zaradi vere. Ko je dekle videlo, da se res ne norčujemo, se je sprostilo in nam v tistem večeru odgovorilo na vsa vprašanja o islamu in zakritem življenju.«

Približno 1 od 3 mladostnikov na svetu, starih med 13 in 15 let, je deležen ustrahovanja in pretepanja. 3 od 10 šolarjev v 39 državah Evrope in Severne Amerike priznavajo, da ustrahujejo svoje vrstnike.

Izmenjava z namenom

V projektu »Violence not wanted« so tako sodelovali mladi Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine, izmenjava pa je bila omogočena s pomočjo sredstev Agencije za mobilnost in programe EU. Mladi so s pomočjo diskusij, skupinskega ter individualnega dela, ustvarjanja, filmov, improvizacije ter zabave prepoznavali različne oblike nasilja, vse od medvrstniškega, online nasilja pa do nasilja v zvezah in celo trgovine z ljudmi.

»Projekti kot je bil naš se mi zdijo pomembni, saj se mladi pogovarjamo o problematikah današnjega sveta in iščemo rešitve ter ozavestimo dogajanje v svetu. Takšni projekti spodbujajo mlade k razmišljanju in delovanju, kar je predvsem pomembno, saj na mladih svet stoji,« je povedala mariborska študentka Maša, ki je v projektu prevzela vlogo voditeljice.