Ker je v teh dneh veliko vprašanj o tem, kdaj vrtnine pospraviti z vrta in kako pred zimo obdelati zemljo, smo se nasvete obrnili na Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, zaposleno na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. 

Z izkopavanjem korenovk ne čakamo

Čeprav načeloma velja, da vrtnin ne izkopavamo prezgodaj, saj so najbolje skladiščene v zemlji, pa letos to zaradi vremena ne velja. Dolgemu, suhemu in vročemu obdobju je namreč sledilo precej padavin, prav tako dokaj nizke temperature. Zato je potrebno, tako Pušenjak, že začeti z izkopavanjem korenovk: "Korenček, korenasti peteršilj, zeleno in ostale rastline, ki jih lahko pospravimo v kleti, posušimo ali damo v zmrzovalnik. Pri korenju, sejanem v maju, se recimo že dela cvetno steblo in se posledično porabljajo hranilne snovi." Ne mudi pa se še s spravilom solatnic: radiča endivije, zelja, ... Če zelje poka, ga sicer hitro spulimo in ga kar s koreninami damo v klet.

Namesto paradižnika brez okusa rastline za zeleno gnojenje

Kar zadeva plodovke na prostem, predvsem paradižnik, sogovornica svetuje, da se vsak sam odloči. Paradižnik se sicer lahko še obarva, vendar je povečini brez okusa. "Mislim, da je bolje, da paradižnik na prostem pospravimo in ta prostor izkoristimo za kaj drugega. Vrtu bodo na primer zelo koristile rastline za zeleno gnojenje, ki jih v tem trenutku še vedno lahko sejemo."

Hlevski gnoj jeseni vdelamo v zemljo 

Če se odločite, da boste vrt pognojili s hlevskim gnojem, potem morate to obvezno narediti jeseni, ne spomladi. Pravi čas za to je druga polovica oktobra oziroma v začetku novembra. Zemlja mora namreč biti še dovolj topla, da gnoj še pred zimo razpade in začne spomladi dajati rastlinam potrebno hrano. "Če ga damo v zemljo spomladi, bo trajalo še dva meseca, da bo rastlinam iz tega gnoja na razpolago kakšna hrana, vmes pa bo žgal korenine rastlin." Četudi s hlevskim gnojem gnojimo jeseni, mora biti ta odležan. Če tak gnoj pustimo na površini, bo izparel ves dušik, ki za rastline predstavlja pomembno hrano. 

V primeru, da imamo poln vrt in jesensko gnojenje ni mogoče, lahko hlevski gnoj sami skompostiramo. To ne pomeni, da zgolj nekje odleži. Naložiti ga je potrebno v gomilo, visoko kakšnega pol metra. Bolje da gomilo podaljšamo v dolžino kot v višino. Nato kup, ki mora biti v senci, pokrijemo s koruznico, trstiko ali večjo travo in pustimo čez zimo. Po potrebi ga v začetku leta prekopljemo. Takšen skompositrani hlevski gnoj bo spremenil obliko, podoben bo zemlji in ne bo imel več vonja po gnoju, temveč po humusu. 

Ob tem Miša Pušenjak poudarja, da je potrebno hlevski gnoj vdelati v zemljo. V tem primeru je prekopavanje na vrtu nujno potrebno. "Tisti, ki vrta ne prekopavajo, v glavnem gnojijo s kompostom in ne s hlevskim gnojem. Tudi v poljedelstvu nekateri zemlje ne obračajo, uporabljajo pa tako imenovane podrahljače, s katerimi organsko snov kljub temu spravimo v globino. Če pa na vrtu hranila samo nalagamo, delamo na nek način umetne grade. Spodnjo, pravo zemljo pa s tem slabimo. Nekaterim rastlinam to sicer ustreza, druge pa lahko imajo težave pri skladiščenju," pojasnjuje Miša Pušenjak.

Prekopavanje - da ali ne?

Zato, kot nadaljuje, zagovarja vmesno različico. Ko vemo, da bomo naslednje leto delali s korenovkami, zemljo kljub temu prekopljemo, da jo prerahljamo v globino. Na ta način bodo imele korenine tudi dovolj zraka, ne le hranil. Ko pa bomo sejali rastline z bolj plitkimi koreninami, pa zemlje, če se ne zbija, ne prekopavamo. "Pri glinasti, težki zemlji, takšni, kjer se delajo grude, pa si ne znam predstavljati, da je ne bi prekopali. Takšne grude razbije le mraz v kombinaciji z vodo."

Gnoj imajo najraje kapusnice, korenovkam škodi 

Ob koncu Miša Pušenjak opozori, da je zmotno prepričanje, da je potrebno vsako jesen s hlevskim gnojem pognojiti vse grede na vrtu. Najbolje je gnojiti po tretjinah. Nekaterim vrtninam namreč hlevski gnoj ustreza, drugim ne. "Na pognojeno tretjino damo naslednje leto kapusnice (zelje, cvetačo, brokoli, brstični in listnati ohrovt, ...), lahko tudi plodovke, na gredo, ki je bila pognojena v lanski sezoni, posejemo korenovke, na tretjo tretjino pa česen in čebulo. Korenovkam (korenčku, peteršilju, zeleni, rdeči pesi, ...) namreč gnoj celo škodi. Korenček recimo postane bolj nagrbančen in bradavičast, več ima izrastkov. Gnojenja z gnojem ne prenašata čebula in česen, solati je načeloma vseeno, pri starih slovenskih sortah je bolje, če ni gnoja. Por, ki ne bo prezimil, je lahko kjerkoli."