Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so v odgovoru Mestni občini Maribor glede državnega subvencioniranja javnega potniškega prometa poudarili, da mesta dobijo od države povrnjen ves izpad prihodkov zaradi uvedbe brezplačnih vozovnic, povečan za 30 odstotkov. Morebitnih sprememb trenutne ureditve zaenkrat ne predvidevajo.

PREBERITE ŠE: Bodo v Mariboru ukinili brezplačne avtobuse za upokojence? S prstom pokazali na državo

Potem ko so na mariborski občini opozorili, da večji delež stroškov brezplačnega javnega prevoza za upokojence v Mariboru krije občinski proračun, so na ministrstvu v odzivu za STA ocenili, da je to verjetno specifika tega mesta. "Predvidevamo, da ima (mariborski javni avtobusni prevoznik) Marprom takšno strukturo financiranja mestnega prometa, ki zahteva večji prispevek občine," so odgovorili.

Subvencija države za mestni avtobusni promet v Mariboru se je vse od leta 2019 zviševala

"Pri uvedbi brezplačnih vozovnic za upokojence, starejše od 65 let, vojne veterane in imetnike evropske kartice invalida v mestih smo vsem ponudnikom mestnega potniškega prometa pokrili izpad prihodkov tako, da smo jim krili razliko v prihodkih v letu, ko smo uvedli brezplačni javni potniški promet v mestih, v primerjavi s prihodki leta 2019, ko brezplačnih vozovnic še ni bilo, povečanimi za 30 odstotkov," so pojasnili na ministrstvu.

"Mesta torej dobijo od države povrnjen ves izpad prihodkov zaradi uvedbe brezplačnih vozovnic, povečan za 30 odstotkov. Če bi ponudniki mestnega potniškega prometa zaradi večjih potreb imeli dodatne stroške z dodatnimi linijami ali dodatnimi avtobusi, bi jim za to krili tudi 75 odstotkov materialnih stroškov. Subvencija za vsako validacijo upravičenca do subvencionirane vozovnice se izplača npr. Marpromu v višini 65 odstotkov cene enkratne vozovnice. Ko je dosežena kapica (prihodki iz leta 2019 + 30 odstotkov), se izplačila ustavijo oziroma jih je treba vrniti," so za STA še povedali na ministrstvu.

Ob tem so poudarili, da se je subvencija države za mestni avtobusni promet v Mariboru vse od leta 2019 zviševala. "V letu 2019 je Marprom iz naslova subvencij od države dobil 255.766 evrov, skupaj s prihodki od upravičencev pa 727.227 evrov, v letu 2022 pa 1,35 milijona evrov, skupaj s prihodki od upravičencev pa 1,9 milijona," so ponazorili. Dodali so, da so občinam šli naproti tudi s tem, da so dvignili "kapico" prihodkov iz leta 2019 na leto 2023, na podlagi česar bo letos Marprom upravičen do dodatnih okoli pol milijona evrov.

V Mariboru so prepričani, da niso v enakem položaju kot Ljubljana, s čimer se ministrstvo ne strinja. "Poudarjamo, da sta obe mesti z vidika metodologije obravnavani enako, a sta njuni izhodiščni točki različni. Država namreč subvencije namenja potnikom, izplačila pa so na podlagi enotne metodologije izplačana mestnemu prometu. Metodologija upošteva strukturo potnikov, na katero se je izračunal izpad prihodkov po uvedbi brezplačnih vozovnic," so pojasnili.

MOM bo letos predvidoma dobila okoli 2,5 milijona evrov

Predvidevajo, da bo Mestna občina Maribor skupaj s subvencijo države in s prihodki od subvencioniranih vozovnic v letošnjem letu dobila okoli 2,5 milijona evrov, Ljubljanski potniški promet (LPP) pa okoli 19 milijonov. "Razlika je v različni višini sredstev, ki jih porabijo za izvedbo mestnega prometa v Ljubljani (okoli 50 milijonov evrov na leto) oziroma v Mariboru (okoli 13 milijonov evrov na leto) ter strukturi financiranja mestnega prometa. Predvidevamo, da so v Ljubljani pred uvedbo brezplačnih vozovnic za upokojence, starejše od 65 let, vojne veterane in imetnike evropske kartice invalida, od teh kategorij prebivalcev prejeli več denarja kot v Mariboru, zaradi česar je subvencija države sedaj za LPP višja," so navedli na ministrstvu.

Na temo subvencioniranja javnega potniškega prometa se je oglasila tudi poslanka SD Bojana Muršič. Na ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je naslovila poslansko pobudo za spremembo pravilnika za razdeljevanje subvencij, "ki bo zagotovil pravičnejšo in enakomernejšo porazdelitev sredstev". To bo po njenih navedbah prispevalo k uresničevanju skupnih nacionalnih ciljev na področju okoljske trajnosti, mobilnosti in socialne pravičnosti.

STA