Ministrica za pravosodje Andreja Kokalj se je v Lenartu srečala z župani občin Upravne enote Lenart, ki nasprotujejo reorganizaciji sodstva, po kateri bi Okrajno sodišče v Lenartu postalo zunanji oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru. Kokalj je dejala, da bo organizacija dela sodišča v Lenartu odslej v pristojnosti predsednika mariborskega sodišča.

Za številne postopke bi morali potovati v Maribor

Župani so ministrici ponovno predstavili svoje pomisleke, da bi spremembe glede reorganizacije sodišč, ki naj bi začele veljati 1. januarja prihodnje leto, v praksi pomenile postopno izgubo ključnih sodnih storitev. Po njihovih informacijah naj bi se iz Lenarta umaknilo odločanje v pravdnih, zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah ter zadevah po zakonu o duševnem zdravju, kar bi pomenilo dejansko ukinitev sodišča.

[[image_1_article_86808]]

Lenarški župan Janez Kramberger je opozoril, da dostopnost sodnih storitev po njegovem mnenju po predvideni reorganizaciji sodišč ne bo zadovoljivo zagotovljena. Kot je dejal, bi morali prebivalci območja, ki šteje okoli 20.000 ljudi, za številne postopke potovati v Maribor, kjer je dostopnost sodišča že zdaj otežena, kar še posebej prizadene starejše.

Župani poudarjajo, da bi selitev zadev pomenila resno oviro za prebivalce Slovenskih goric, zlasti za starejše, invalide in tiste brez lastnega prevoza. Opozarjajo tudi na logistične težave v Mariboru, kjer ob sodišču primanjkuje parkirišč, prometni režim pa dodatno omejuje dostop.

Ključen pomen dostopnosti sodstva

Ob tem izpostavljajo, da zakon o sodiščih zahteva upoštevanje geografskih in demografskih značilnosti, pri čemer območje Slovenskih goric beleži rast prebivalstva. Sklicujejo se tudi na mednarodna priporočila, ki poudarjajo pomen dostopnosti sodstva.

Po njihovem mnenju bi moral ostati v Lenartu zagotovljen poln obseg sodnih storitev, saj fizična bližina sodišča ostaja ključna za uresničevanje pravic prebivalcev.

Ministrica: Dokončne rešitve glede obsega zadev v Lenartu še niso sprejete

Ministrica Kokalj je poudarila, da so se na ministrstvu odzvali prav zaradi tega, ker želijo prisluhniti skrbi lokalnega okolja. Po njenih besedah želijo skupaj z župani iskati rešitve, ob tem pa apelirajo na predsednike okrožnih sodišč, naj pri implementaciji zakonodaje upoštevajo razmere na terenu, vključno z dostopnostjo.

[[image_2_article_86808]]

Pojasnila je, da zakonodaja določa le organizacijski okvir, medtem ko bo konkretna razporeditev dela v pristojnosti predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru. Po njenih besedah in njeni vednosti dokončne rešitve glede obsega zadev v Lenartu še niso sprejete.

Namen ni ukinjanje sodišč     

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da namen reforme ni ukinjanje sodišč, temveč optimizacija sistema, večja učinkovitost in enakomerna obremenitev sodnikov. "Težko zatrdim, da bi se sodišča ukinjala in da ljudje ne bi imeli dostopa do sodnega varstva, to zagotovo ni cilj reforme," je dejala ministrica.

[[image_3_article_86808]]

Dodala je, da ministrstvo nima neposredne pristojnosti pri določanju organizacije dela na posameznih oddelkih, saj gre za odločitev sodne veje oblasti. Implementacija zakonodaje pa bo po njenih besedah tekla ne glede na morebitne politične spremembe.

Del pristojnosti že prenesen v Maribor

Po podatkih iz letnega poročila za leto 2025 je Okrajno sodišče v Lenartu prejelo 6517 zadev in jih rešilo 6535, ob koncu leta pa je ostalo odprtih 226 primerov. Med obravnavanimi zadevami prevladujejo zemljiškoknjižne (3836) in izvršilne (1105), poleg tega pa sodišče rešuje tudi zapuščinske, nepravdne in pravdne zadeve.

[[image_4_article_86808]]

Del pristojnosti je sicer že prenesen v Maribor. Kazenske zadeve so tja prenesli leta 2024, prekrškovne zadeve in nekatere druge postopke pa že zdaj rešujejo mariborski sodniki, medtem ko določene pravdne in zemljiškoknjižne zadeve izvajajo mešano.

STA