Ob robu državnega sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov, ki je že 24. potekalo na sejmu Agra v Gornji Radgoni, smo se pogovarjali z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom. Povedal je, da so se v zadnjem času bolje povezali z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim dobro sodelujejo. Našli so namreč več skupnih točk, ki so bile, po ministrovih besedah, v preteklosti morda preveč nepovezane. "Na našem ministrstvu si želimo, da so gozdovi lepo oskrbovani in vzdrževani. Da vse rešitve temeljijo na naravi. To pomeni, da je lesnoproizvodni gozd jasno določen in dela po svojih principih, varovalno principi pa so naša skupna stvar. In prav to se danes kaže na sekaškem tekmovanju ter na kasnejšem posvetu Gozdarji v naturi 2000. Poleg tega se na sejmu predstavljajo naši narodni, krajinski in drugi parki, torej tista območja, kjer imamo najvrednejšo naravo."

Zelene površine bodo vse pomembnejše

V nadaljevanju je še posebej izpostavil podnebne spremembe, zaradi katerih gozdovi postajajo vse pomembnejši. Ne samo v smislu, da bo šlo v zrak manj ogljika, saj bo porabljen v gozdovih, ampak tudi zaradi ohladitve: "Vročina bo vedno bolj pritiskala, zato bodo iz tega naslova zelene površine vse pomembnejše. To, da imamo toliko gozdov, je naš privilegij. Druga stvar pa je, da moramo z zelenimi površinami, predvsem drevesi, priti v mesta. V hladu krošenj dreves je popolnoma drugače kot recimo pod šotori."

Nekatere stvari, ki so bile v gozdovih opravljene po sečnji, niso bile v celoti pospravljene

Je pa stanje v gozdovih, kot nadaljuje minister Novak, v določenih primerih vezano tudi na lanske obsežne poplave. "V dveh primerih, na Koroškem in v Savinjski dolini, smo ugotovili, da nekatere stvari, ki so bile v gozdovih opravljene po sečnji, niso bile v celoti pospravljene. Kar pomeni, da je les, ki je ostal v gozdovih, ob hudournikih prodrl v doline in povzročil veliko škodo. Na tem področju moramo z zavodom za gozdove, lastniki gozdov in ostalimi deležniki napraviti korak naprej. Na eni strani smo dolžni, da imamo boljše vzdrževanje vodotokov in posledično večjo pretočnost, na drugi strani pa morajo gozdarji pospraviti za sabo, da ne bo les, ki je ob vodotokih ali v zgornjih delih gozdov, delal takšne škode kot doslej."

Interventno so očistili 800 kilometrov vodotokov

Ministra smo še vprašali, kako po lanskih poplavah napreduje interventno čiščenje vodotokov, ki so ga opravljali tudi v Mariboru in njegovi okolici. Dejal je, da so bili pri tem zelo uspešni, ekipe, ki so to opravljale, pa so na določenih območjih povečali za petkrat, ponekod celo desetkrat. "V pretežnem delu lanskega leta pa tudi letošnjega je bilo v vodi tisoč strojev ter tisoč petsto delavcev dnevno. Praktično smo v osnovno funkcijo spravili 800 kilometrov vodotokov. Do junija smo zaključili vsa interventna dela. Sledi pa dolgotrajna in daljša sanacija - ureditev vodotokov, da bodo odporni na podnebne spremembe, da bodo škode manjše oziroma jih v nekaterih primerih ne bo. Ta program je zaradi priprave načrtov zahtevnejši, zato je vlada sprejela petletni program, ki je samo za vodotoke vreden 1,3 milijarde evrov. Pri tem ne bomo hiteli, delali bomo s premislekom, da zagotovimo trajne rešitve. V preteklosti je bilo to delo zanemarjeno; dali smo denar v hidroelektrarne in še kam drugam, ne pa dovolj v vzdrževanje," je pojasnil Jože Novak. 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pred časom v javno obravnavo posredovalo predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča bolj prožne oblike financiranja in širi krog upravičencev do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Komentarje na predlagani zakon je mogoče oddati do 2. septembra.

Željo razširiti krog upravičencev do pomoči ob naravnih nesrečah

Kot je pojasnil minister, je temeljni cilj predlaganega zakona, da se v primerih naravnih nesreč zagotovi možnost hitre in učinkovite odprave nastalih posledic: "Na vladi smo že sprejeli dopolnitve zakona o poplavah iz leta 2008 in bo že septembra v državnem zboru. Prinaša določene ugodnejše rešitve sedanjim ureditvam. Služba za obnovo po poplavah se ukvarja s tem, da se rešijo nadomestne hiše tistim, ki so jih prizadele poplave, za te namene bodo dani tudi boljši krediti. Sam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč pa predlaga, da so ljudje tudi ob manjših nesrečah upravičeni do praktično istih pomoči države. Moramo pa nekaj doseči v smislu, da bi razna zavarovanja, finančna ali kakšna druga, bila predpogoj, da se to rešuje na ustrezni način. Predvsem pa veliko pozornosti na ministrstvu namenjamo preventivi. Vodam smo vzeli preveč prostora. Kakšne nepremišljene gradnje so prišle preblizu. Mislim, da bo kmalu pri vseh prišlo do spoznanja, da se je bolje nekoliko odmakniti vstran in da se ne sili v tiste najbolj občutljive dele." Minister zaključi, da bo na koncu, ob upoštevanju vseh teh ukrepov, potrebnega manj skupnega proračunskega denarja za nesreče.