V mariborski območni enoti ZPIZ-a so bili veseli obiska pristojnega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca, predvsem zaradi tega, ker ta v bistvu sovpada z uveljavitvijo novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2O. Kot zavod morajo to zahtevno reformo implementirati v njihov sistem, saj le ta reforma vpeljuje veliko ugodnosti za zavarovance, ki se bodo v naslednjem letu upokojevali, kot tudi tiste, ki so že upokojeni.

Postopna reforma bo v pomoč zavodom

Mitja Žiher, vodja območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Maribor, je uvodoma povedal, da so kot zavod veseli, da se novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vpeljuje postopno, ter da se uporaba za nekatere določbe, ki veljajo za upokojitveno starost oziroma podaljševanje upokojitvenih pogojev, začnejo uporabljati šele s 1.1.2028.

[[image_2_article_83132]]

To pomeni, da se bo lahko zavod v tem času prilagodil za stranke, saj ne bodo pod pritiskom in bodo lahko v miru poiskali ustrezne rešitve. Zavod sicer čaka še veliko dela, vendar bodo s prvim januarjem seveda pripravljeni, da bodo lahko njihovim zavarovancem zagotavljali celostne informacije za uveljavljanje vseh pravic.

Minister Mesec naštel dosežke pokojninske reforme

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec se je vodjem območne enote zahvalil za prijazen sprejem, obenem pa izpostavil dejstvo, da je pokojninska reforma dokončno stopila v veljavo, kar je dobra novica predvsem za najrevnejše upokojence, saj že z novim letom stopajo v veljavo pravice, ki izboljšujejo njihov položaj.

Na prvem mestu je izpostavil božičnico, ki bo prvič izplačana letos 18. decembra v znesku 150 evrov in jo prejmejo vsi upokojenci. Na drugo mesto je postavil bistveno izboljšanje najnižjih invalidskih in kmečkih pokojnin, saj se te s s 1.1.2026 povišujejo za 22 odstotkov. Na tretje mesto je postavil vdovske in družinske pokojnine, ki se prav tako z naslednjim letom, zaradi reforme, izboljšujejo. Prav tako naslednje leto stopa v veljavo lažje dostopanje do varstvenega dodatka za najrevnejše upokojence.

Po novem, upokojencem, ki imajo manj od 741 evrov in nimajo dosti premoženja, ne bo več treba na centru za socialno delo vsakokrat dokazovati, da nimajo otrok ali pa da jih otroci niso pripravljeni ali sposobni preživljati. Po ministrovih besedah, se z novim letom zaradi reforme vpeljuje dosti dobrih stvari, predvsem za najrevnejše skupine upokojencev.

Zakaj se je Mesec oglasil v Mariboru?

Minister Mesec je še povedal, da se je na zavodu v Mariboru oglasil, da preveri, kako reforma poteka iz izvajalskega vidika, skupaj z vodstvom pa ugotavljajo, da gre vse po načrtu. Skupna ugotovitev je, da je bila poteza, da se reforma vpeljuje postopoma, pametna in premišljena. Reforma se bo tako vpeljevala do leta 2035, kar bo izvajalcem zagotovilo dovolj časa, da se pripravijo vsi potrebni ukrepi.

[[image_1_article_83132]]

Po drugi strani ljudje ne rabijo biti razburjeni zaradi tega, kaj reforma prinaša, ker bodo spremembe postopne in počasne. To je tudi razlog zakaj na današnji dan, nekaj dni po uveljavitvi zakona, ni videti dolgih vrst pred zavodom.

Na subvencije skrajšanega delovnega časa bo še treba počakati

Na vprašanje, zakaj se je zapletlo pri skrajšanju subvencije skrajšanega delovnega časa, je minister Mesec razložil, da so imeli danes terensko sejo vlade, kar pomeni, da ni bilo koalicijskih usklajevanj, zato so se danes osredotočili samo na najnujnejše točke. So se pa na vladi dogovorili, da bodo zadevo pregledali v najkrajšem možnem času.

Z ministrstvom za gospodarstvo je ministrstvo za delo že pripravilo predlog gradiva, kjer so opredeljene tudi panoge. Ko se glede tega na vladi uskladijo, bodo povedali, kako naprej. Mesec pričakuje, da bodo to razpravo zaključili še letos.

Trajanje sheme bo veljalo tri do šest mesecev

Minister je izjavil, da so možnosti o trajanju po zakonu tri ali šest mesecev. Zakon ministrstva za delo predvideva, da se v primerih krize. v različnih panogah uporabi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za zasebna podjetja, shema pa iz strani Evropske komisije, naj ne bi bila sporna, ker ne gre za nedovoljeno pomoč.

Kakšne bodo subvencije?

Po ministrovih besedah, je bil predlog zakona pripravljen letos v začetku leta, ko so zaradi negotovih razmer preučevali evropske trge, ki so naši največji izvozni trgi, in ugotovili, da se lahko kriza v gospodarstvu kmalu začne poznati tudi pri nas.

Ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za delo sta morali pripraviti utemeljeno gradivo, sedaj pa sledi pregled gospodarskega stanja v panogah, kjer bi se subvencije skrajšanega delovnega časa lahko uporabile.

Kakšne bodo posledice aktivacije sheme za proračun in koliko sredstev je predvidenih?

Najprej bo morala vlada ugotoviti panoge, kjer bodo subvencije veljale, potem pa bodo znotraj teh panog videli, koliko podjetij se bo priglasilo, da bi rada uporabljala shemo, prav tako pa morajo določiti časovni okvir. Ko bodo potrjene te točke, bo lahko minister podal informacije o proračunskem strošku.

Podjetja kritična - po eni strani izplačilo božičnice, po drugi pa pomoč

Minister smatra, da gre za dve popolnoma nepovezani stvari.  Po njegovem mnenju božičnica ni velik strošek za podjetja, saj jo je že sedaj prejemalo 400.000 ljudi v Sloveniji. "639 evrov ni strošek, ki bi katerokoli podjetje spravil na kolena," je prepričan Mesec.

Medtem bo aktivacija sheme odvisna od zunanjih okoliščin, kot so denimo trgovinske vojne in dejstvo, da sta tako Avstrija in Nemčija, ki sta naša največja izvozna trga, praktično v recesiji. Zaradi tega upada tudi naš izvoz, vlada pa želi tukaj pomagati podjetjem, ki imajo težavo z izvozom, težavo s ceno materialov ali pa težavo z dobavnimi verigami.