Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 dalja, znaša približno 1000 evrov neto. Znesek je bil določen na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov, kateri znašajo 791,09 evra (dolgoročni) oziroma 643,41 evra (kratkoročni). Na papirju to pomeni, da minimalna plača presega prag osnovnih življenjskih stroškov, kako pa ta številka zdrži v praksi, če posameznik živi sam v najemniškem stanovanju v Mariboru?

Minimalna plača določena glede na izračun minimalnih življenjskih stroškov

V Sloveniji minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 dalje, znaša 1.481,88 evra (torej približno 1.000 evrov neto). Znesek je bil določen na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zadnji izračun, objavljen decembra lani, tako kaže, da dolgoročni minimalni življenjski stroški znašajo 791,09 evra, kratkoročni minimalni življenjski stroški pa 643,41 evra. Glede na prejšnji izračun, torej leta 2022, zdajšnji minimalni stroški predstavljajo 18,1-odstotno rast. 

Minimalni življenjski stroški so izračunani na podlagi posodobljene prehrambne košarice za referenčnega potrošnika, torej moškega, starega 19-64 let, (172,69 evra) in deleža izdatkov za hrano med 20 % najrevnejših gospodinjstev, se pravi nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki (21,83 %).

Izdatke gospodinjstev v raziskavi opredeljujejo kot vsoto vseh potrošnih izdelkov, torej vključujejo izdatke za hrano, brezalkoholne pijače, alkoholne pijače, tobak, mamila, oblačila, obutev, stanovanje, vodo, električno energijo, plin, drugo gorivo, stanovanjsko in gospodinjsko opremo, tekoče vzdrževanje stanovanj, zdravstvo, prevoz, informacije, komunikacije, rekreacijo, šport, kulturo, izobraževanje, restavracije, hotele, zavarovanje, finančne storitve ter raznovrstno blago in druge storitve. Za potrebe izračuna so seznam zožali in določili najnujnejše izdatke gospodinjstev, sem se uvrščajo na primer hrana in brezalkoholna pijača, oblačila in obutev, zdravstvo, gorivo ...

Kot je iz izračuna razvidno, se v teoriji z minimalno plačo da preživeti, saj je določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov. Kako pa je v praksi? Za primer vzemimo odraslo osebo, ki živi v najemniškem enosobnem stanovanju v Mariboru ter prejema minimalno plačo.

V praksi posamezniku ob koncu meseca ne ostane ravno veliko

Maribor sicer velja za cenovno dostopnejše mesto od Ljubljane, vendar je tudi tukaj najemnina največji mesečni strošek. Povprečna najemnina za enosobno stanovanje se trenutno giblje okoli 400 do 500 evrov, realno povprečje pa je približno 450 evrov mesečno. Če prištejemo stroške (ogrevanje, elektrika, obratovalni stroški ...), recimo za enega izmed zimskih mesecev, ti na posameznika nanesejo med 150 in 200 evrov, za izračun vzemimo sredinsko vrednost 175 evrov.

Seveda so najemnine, tekoči mesečni stroški ter vsota porabljenega denarja za hrano, gorivo in prosti čas odvisni od posameznika, v izračunu so uporabljene zgolj povprečne številke za lažji prikaz.

Prehrambena košarica za referenčnega potrošnika sicer stane nekaj več kot 170 evrov, a bomo za izračun vzeli okroglo številko 200 evrov, saj bomo našemu najemniku dopustili, da si med tedenskim nakupom hrane vsakič privošči tudi kaj "za dušo" oziroma poseže po želenih izdelkih. Recimo, da za gorivo na mesec porabi 120 evrov, torej je trenutno stanje njegovih stroškov že sedaj 945 evrov - v ta znesek pa niso vštete članarine (fitnes, druge športne aktivnosti, društva, hobiji in podobno), naročnine (televizija, internet, telefon, Netflix in druge platforme za pretočne storitve ...) ter denar, zapravljen za druženja ter zabavo (hrana v restavracijah, pijače s prijatelji, kino in podobno).

[[image_1_article_85859]]

Vmes se zagotovo prikradejo še nepredvideni stroški, kot je na primer nujno popravilo avtomobila ali pa nujen nakup kakšne druge materialne stvari, ki se je pokvarila. Prav tako se lahko pojavijo tudi določeni stroški, povezani z zdravjem ali počutjem osebe - če bi na primer želel samoplačniško obiskati katero izmed zdravstvenih ali psihoterapevtskih storitev. Tu in tam mora del denarja zapraviti tudi za oblačila in obutev, tako da smo ob vseh omenjenih stroških že prešli mejo.

Če povzamemo, preživeti se sicer da - a moraš ob tem paziti, koliko denarja porabljaš in za kaj. Oseba, ki smo jo vzeli za primer, bi resda lahko uporabljala javni prevoz ali kolo ter tako privarčevala pri gorivu in parkirninah, prav tako bi lahko varčevala s porabo električne energije, vode in gretjem, a kljub temu ji na koncu meseca na računu ne bi ostalo veliko. To pomeni, da tak posameznik sicer lahko pokrije osnovne potrebe, vendar živi omejeno, brez večjih možnosti za kakovostnejše preživljanje prostega časa ali doseganje dolgoročne finančne stabilnosti. Življenje v najemniškem stanovanju in z minimalno plačo torej zahteva precej premišljeno upravljanje z denarjem, odrekanje in stalno prilagajanje.