Vremenski vzorci, ki vplivajo na podnebje v severovzhodni Sloveniji, se v zadnjih desetletjih korenito spreminjajo. V regijah, kot je Murska kotlina, je snežna odeja postala prava redkost. Meteorologi iz vremenskega portala ciklon.si ciklon.si /srednjeročna napoved v analizah opažajo več ključnih razlogov za ta pojav, ki je povezan z globalnimi spremembami podnebja in dinamikami atmosfere.
Ekstremi postajajo vse večji
Pri preučevanju klimatskih značilnosti Slovenije v zadnjih letih so meteorologi prišli do nekaj zaključkov, piše Kristijan Cizerl. Kot prvo je to, da dominantni vetrovi ob frontah postajajo vse bolj severozahodnega tipa. Pogosto nas fronta dobesedno preskoči. Vse pogostejši so cikloni, ki imajo tranzicijo preko osrednjega dela Italije in Jadrana v smeri Balkanskega polotoka. Pravi genovski cikloni ob jugozahodnih vetrovih so v hladni polovici leta ob že ohlajenem ozračju prava redkost. Ta pojav pomeni čisto drugačno razporeditev padavin, pri čemer mikrolokacije, ki so prej prejemale veliko padavin, zdaj dobivajo manj, pojasnjujejo na vremenarskem portalu
Če je bil še pred 15–20 leti dominantni jugozahodni veter prisoten v 80–90 % primerov padavin v tem času, so zdaj severozahodne situacije vse pogostejše. Različni vremenski vzorci se za daljši čas zasidrajo na našem območju, kar lahko traja teden ali celo mesec. Ekstremi postajajo zaradi pregretega Atlantskega oceana in Jadranskega morja vse večji. Primeri vključujejo februar 2018, ko je praktično teden dni snežilo, izjemne poplave maja in avgusta 2023 ter ekstremno nevihtni julij istega leta z debelo točo in močnimi vetrovi.
Kjer je nekoč padlo malo snega, sedaj sneži še redkeje
Zaradi pogosto slabe zaloge hladnega zraka v smeri proti severovzhodu prihaja do zelo mejnih situacij. Pravi kontinentalni zrak je redek, Panonska kotlina pa pogosto ostaja zelo topla. Na ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, še posebej v Murski kotlini, ni orografskih padavin, zato brez advekcije hladnega zraka iz severovzhodne ali vzhodne smeri zelo težko sneži. Zrak se razteka nad širšimi polji in nižinami, kar dodatno pripomore k segrevanju.
"Ali skratka, kjer je že nekoč padlo malo snega, sneži še zdaj precej redkeje ob situacijah s ciklonom v zimskem času," pojasni Cizerl in doda, da pa območja, ki so imela že od nekdaj visoke kumulative snega, kot so Notranjska in območja blizu Dinarskega gorstva, še občasno dobijo nekaj prave zime.
Nova realnost, na katero se bo treba navaditi
Spremembe vremenskih vzorcev in zmanjšanje snežnih padavin v severovzhodni Sloveniji so nova realnost. Nekdaj dominantni jugozahodni vetrovi, ki niso razbijali hladnega zraka v kotlinah in dolinah, so zdaj vse redkejši. Na drugi strani pa izrazitejši fen dodatno zmanjšuje verjetnost sneženja.
"Je pa izgleda neka realnost, na katero se bomo morali navaditi," še zapišejo na vremenarskem portalu ciklon.si /srednjeročna napoved.
