Projekt VGC+ Srce Štajerske je prostor za medgeneracijsko sodelovanje, druženje in učenje. V ospredje postavlja krepitev lokalnih skupnosti, socialno vključenost in trajnostni razvoj. Osredotoča se tako na potrebe prebivalcev in ustvarja spodbudno okolje, kjer lahko posamezniki pridobijo nova znanja, delijo izkušnje ter skupaj ustvarjajo boljšo prihodnost.
5-letni projekt, ki izhaja iz potreb družbe
VGC+ Srce Štajerske je 5 letni projekt, ki so ga oblikovali na podlagi razvojnih strategij države in lokalnih skupnosti, predvsem pa smo izhajali iz potreb posameznikov in širše skupnosti v naši sredini. V okviru aktivnosti izvajajo preventivne programe za različne ranljive skupine, med drugim za družine z nižjim socialno-ekonomskim statusom, otroke in mlade, ki tvegajo socialno izključenost, starejše iz socialno ogroženih okolij, migrante in begunce. Vključujejo in povezujejo tako strokovnjake, ljudi z izkušnjami, znanjem, ljudi, ki lahko s svojo prostovoljsko aktivnostjo veliko doprinesejo v družbi, ljudi, ki iščejo priložnost ali pomoč, take z odgovori in take z vprašanji. Vključujejo in povezujejo, ker iskreno verjamejo, da je le-to ključ do odgovorne, bolj zdrave in srečne družbe.
[[image_3_article_72020]]
Projekt sofinancira Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska Unija. Na petletnem nivoju je to 1,5 milijona evra.
Povečanje kakovosti življenja ciljnih skupin
Glavni cilj projekta pa je tako povečanje kakovosti življenja opredeljenih ciljnih skupin, krepitev lokalnih skupnosti ter socialna vključenost ranljivih skupin in s tem zmanjšanje socialne izključenosti.
Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor je projekt označila za pomemben program, ki je namenjen vsem generacijam: »Manjše okoliške občine smo povabili k sodelovanju, saj želimo graditi na regijski regionalni povezanosti.« Program sicer deluje že dva meseca, v praksi zgleda tako, da potekajo številne aktivnosti: »Potekajo delavnice, individualna svetovanja, na začetku delamo seveda veliko tudi na promociji projekta in s tem povabimo ljudi, ki želijo sodelovati,« pojasni Žgajnerjeva.
Namenjen vsem generacijam
Odziv je bil po mnenju direktorice Centra za pomoč na domu Maribor zelo pozitiven. »Sodelujemo tudi z večimi društvi. Toti DCA je eden naših partnerjev. V bistvu smo štirje partnerji, vendar ne želimo delitve, saj smo vsi skupaj v projektu. K projektu so tako vključeni našega centra za pomoč na domu Maribor, ki je tudi prijavitelj in nosilec projekta še Toti DCA, AZM ter Ozara.
[[image_1_article_72020]]
Sodelovanje razširili na številne okoliške občine
Projekt so razširili na številne okoliške občine, kjer so ljudje sicer bolj povezani, vendar pogosto primanjkuje različnih dogodkov in aktivnosti. »Sodelovanje z manjšimi občinami poteka na način, da sicer želimo povabiti ljudi iz okoliških občin, da pridejo v prostore v MB, naš cilj projekta pa je, da mi želimo priti na teren k ljudem. Velikokrat so ravno transporti ovira, da bi se ljudje udeležili dogodkov, ki so jim na voljo. Ponudba v manjših občinah je drugačna, saj so ljudje tudi bolj povezani kot v večjih občinah,« sodelovanje z drugimi občinami pojasni Barbara Žgajner.
Delavnice so tako namenjene različnim ciljnim skupinam. Namenjene so tudi ljudem, ki so v stiski in nimajo osebe, na katero bi se lahko obrnili. V centru namreč opažajo porast stisk ljudi tako mladih kot starejših. Stiske se pojavljajo na osnovni bazi, ko gre nekdo na delo, v šolo, trgovino in težko spravi iz sebe stisko in bolečino iz sebe. »Tudi temu smo namenjeni, da dajemo prostor in imamo osebo in možnost, da se pogovorimo. Potem so to delavnice kot npr. izdelava lutk, tudi izvajanje terapij s terapevtskimi lutkami. En cel kup številnih delavnic in individualnega svetovanja. Skupaj s 6-imi zaposlenimi želimo ustvariti priložnost, kjer bo vsakdo našel nekaj zase,« še dodaja Žgajnerjeva.
Maribor se sooča z velikimi migracijskimi tokovi
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je ob dogodku poudaril pomembnost projekta, saj se Maribor sooča s številnimi migracijami »Danes je vesel dan, zahvaljujem se vsem deležnikom, ki vsakodnevno opravljajo svoj poklic kot poslanstvo. Hvala tudi ministrstvu, ki je omogočilo ta projekt. Maribor ta projekt potrebuje bolj kot kadarkoli, saj imamo velike migracijske tokove, veliko je novih prebivalcev našega mesta in regije. Verjamem, da bomo na našem okolju to naredili tako, da bomo ponovno vzgled še komu drugemu.«
[[image_2_article_72020]]
Strokovna sodelavka na projektu pojasni, da je projekt zasnovan dvofazno »En del projekta so različne delavnice, ki se izvajajo na šestih lokacijah v Mariboru in tudi v okoliških občinah. Gre za delavnice s športnega, kulturnega, kulinaričnega in socialnega področja, ki so namenjena vsem generacijam. Velik poudarek pa je tudi na individualnem svetovanju, saj smo na tem področju zasledili veliko potrebo. Sem sodi npr. postopek upokojevanja, pridobivanje sredstev iz različnih področij, možnosti pridobivanja različnih pomoči, včasih pride kdo zgolj natisniti kako zadevo ali se naročiti k zdravniku, saj starejši niso vešči uporabe IKT.«
V manjših občinah je takšnih dejavnosti veliko manj
V manjših občinah sicer takšnih dejavnosti prej ni bilo, zato je to dodatna popestritev. V manjših občinah se zelo trudijo, da izvajajo aktivnosti.
Župan občine Starše Stanislav Greifoner je vesel sodelovanja na projektu: »Zelo me veseli, da sta vlada in pristojno ministrstvo ugotovila, da je na tem področju potrebno delovati sistemsko. Mi v naši občini imamo 2 objekta, dva centra aktivnosti. Ugotovili smo, da v zadnjem času dejavnosti usihajo. Ta projekt je tako dobrodošel, da organizirano ponudimo vsebine sploh starejšim. Naša občina je namreč izredno stara. Zavedamo se pomembnosti takšnih projektov. Želimo obuditi nekatere stvari, ki so morda nekoč že bile pa so iz različnih razlog izginile.«