Maribor se vse bolj uveljavlja kot mesto, ki resno pristopa k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. S strateškimi usmeritvami, ki vključujejo širitev elektrificiranega javnega potniškega prometa, razvoj sistema Mbajk, vzpostavitev P+R parkirišč, ohranjanje in širjenje zelenih površin ter pametne digitalne rešitve, Mestna občina Maribor gradi trajnostno prihodnost. Poudarek je na celostnem pristopu, ki vključuje tako prostorsko načrtovanje, kot tudi spremembe potovalnih navad. S katerimi izzivi se pri tem soočajo in kaj še načrtujejo so nam pojasnili na MOM.

Avtobusi, MBajk in sistem P+R

Kot so za maribor24.si pojasnili na MOM, so do danes elektrificirali liniji 6 in 8, skupno imajo tako že 11 električnih avtobusov, ki so del strategije elektrifikacije polovice voznega parka do leta 2030. Poleg tega so pred kratkim prenovili linije JPP z zmanjšanjem števila linij in večjo frekventnostjo ter vzpostavili dodatne povezovalne točke (kjer je avtobusna postaja, Mbajk postajališče, P+R ali stojala za kolesa). Vzpostavili so tudi sistem P+R ter za motorni promet zaprli del Koroške ceste in Glavnega trga, poseben poudarek pa dajejo sistemu Mbajk, ki že zdaj obsega 35 postaj, a je cilj razširitev na 70 postaj. Sistem ima že več kot 37.000 uporabnikov in več kot milijon in pol izposoj. Namenjen je tako domačinom kot turistom, predvsem pa služi kot učinkovita alternativa avtomobilskemu prometu.

V prihodnosti pa med drugim načrtujejo vzpostavitev prioritetnih avtobusnih pasov na vpadnicah in vizualno shemo mobilnosti s povezavami na železnico, javni prevoz in izposoje vozil, nova P+R parkirišča ter integrirane/enotne vozovnice za celotni sistem.

Ob tem so nam zaupali, da na področju digitalizacije mobilnosti in zelenega prehoda pripravljajo še enotno mobilno aplikacijo za načrtovanje poti, nakup vozovnic in dostop do različnih oblik prevoza, širitev sistema pametnih postajališč z informacijami v realnem času, nabavo električnih avtobusov in drugih brezemisijskih vozil v javnem prometu, vključno s polnilno infrastrukturo, sodelovanje v mednarodnih projektih za zeleno mobilnost in pametne rešitve, krožno gospodarjenje s, ponovno uporabo rabljenih baterij za potrebe hranjenja energije, uporabo fotovoltaike za polnjenje avtobusov ter ponovno uporabo deževnice za čiščenje avtobusov.

Največji izzivi

Izpostavili so tudi, da so trenutno največji izzivi sprememba potovalnih navad (zlasti med zaposlenimi), povečevanje deleža aktivne mobilnosti (kolesarjenje, hoja), izboljšanje dostopa in privlačnosti JPP in učinkovita komunikacija z javnostjo.

"Rešujemo jih z vključujočim načrtovanjem (ankete, javne razprave), izboljšanjem povezljivosti omrežja JPP in integracijo s sistemom Mbajk, uvajanjem P+R parkirišč ter razvojem nove prometne sheme, ki temelji na frekventnosti, direktnosti in dostopnosti​," so dodali.

Podpora države in Evropske Unije

MOM sodeluje v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je sofinanciran s strani EU in Sklada za podnebne spremembe pri Ministrstvu za okolje in prostor RS.

V okviru tega projekta razvijajo komunikacijske strategije, širijo sistem Mbajk, uvajajo trajnostne oblike prevoza ter spodbujajo javno ozaveščenost.

Poleg tega pa v okviru blaženja negativnih posledic segrevanja ozračja sodelujejo v projektih: Ready4Heat - zaščita državljanov pred vročino (trajanje marec 2023 do februar 2026) in CLIMABOROUGH - ozelenitev mestnih središč (trajanje januar 2023 do januar 2027).

Zelene površine v mestu Maribor

Kot so pojasnili, je ravnotežje med ohranjanjem dreves in ustvarjanjem zelenih površin že desetletja ena ključnih zavez pri prostorskem načrtovanju v MO Maribor. Vse od strokovno nagrajene Urbanistične zasnove mesta Maribor, ki je predstavljala osnovo za pripravo strateškega dela osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN), prostorski razvoj MO Maribor izhaja iz načel trajnostnega in uravnoteženega razvoja. "To smiselno prevajamo v kakovostno in raznovrstno urejene, s hrupom neobremenjene zelene površine mesta in vzpostavitev zelenega obroča mesta kot povezave z zunanjimi strukturami zelenega sistema, ki mesto identificirajo kot bolj zeleno. Zelene povezave oziroma poteze se hierarhično opredelijo na treh nivojih: kot osrednja zelena povezava (koridor reke Drave z obvodnimi ureditvami), kot pomembnejše zelene povezave in kot manj pomembne zelene povezave," so opisali.

Kot zelene povezave se določijo enostavne zelene ureditve, kompleksnejši drevoredi ali širši linearni parki, ki ne potekajo ob pomembnejših cestah, pač pa v notranjosti stanovanjskih površin, ob vodotokih in podobno. Čeprav so na posameznih odsekih lahko v obliki drevoreda, presegajo pomen in vsebino le-tega. Novi drevoredi se zagotavljajo ob vseh pomembnejših cestah. "Usmeritve za oblikovanje zelenih in javnih površin sledi strokovnim izhodiščem, kjer z različnimi zelenimi površinami oziroma s tipološko raznolikimi prvinami odprtega prostora v mestu oblikujemo zeleni sistem mesta, ki obsega zeleni obroč, mozaik parkovnih površin ter sistem zelenih linearnih povezav. Takšen sistem se vzpostavi na osnovi obstoječega sistema, ki ga dopolnijo 'zelena jedra' (četrtni parki), ki programsko in strukturno okrepijo obvodni prostor reke Drave. Prav tako na območju zelenega obroča ohranjamo obstoječe zelene površine in pogojujemo intenzivnejšo zasaditev gradbenih parcel. S parkovnimi površinami se prebivalcem zagotavlja sprostitev, igra, sprehajanje, rekreacija in oddih, pa se v novo načrtovanih parkih (Pekrski potok) zagotavljajo oblikovno prepoznavne zasnove. Nove enote parkovnega sistema - zelena jedra (četrtni parki) in manjše zelene ureditve se dopolnjujejo in vzpostavljajo tam, kjer ni ustrezne pokritosti s primerno strukturiranimi zelenimi površinami glede na število prebivalstva," so pojasnili.

Osrednji element mozaika parkovnih površin so tako načrtovani novi četrtni parki. Predvideni novi parki so opredeljeni predvsem zunaj radijev dostopnosti četrtnih parkov in zagotavljajo prisotnost funkcionalnih zelenih površin. Tudi za površine za vrtičke se določijo po mestu razpršene trajne lokacije, pri opredelitvi lokacij pa se upošteva prostorska razporeditev prebivalstva v mestu. Zaradi poudarjene rekreacijske funkcije so znotraj mesta Maribor kot parkovne gozdove opredelili Betnavski, Stražunski in Studenški gozd.

V načrtu tudi zelene strehe, skupnostni vrtovi, ureditev Dravske promenade,...

V nadaljevanju so izpostavili, da vsak novejši strateški dokument MOM vsebuje tudi elemente širjenja in ohranjanja zelenih površin v mestu in tako je, glede na globalno podnebno situacijo, EU usmeritve in nenazadnje tudi potrebe mesta ter občanov, tudi edino pravilno. Ti glavni strateški dokumenti so OPVO MOM 2030, LEPK MOM 2021, kot tudi novi TUS 2023-2035, ki je v nastajanju.

Splošni ukrepi, ki si jih je občina zadala v teh dokumentih so predvsem:

  • priprava akcijskega načrta ureditve javnih zelenih površin (vključujoč mestno drevnino in sonaravne rešitve, kot so mreže zelenih območij, koridorjev, obcestnih ureditev ipd.), zaenkrat občina skupaj z izvajalci GJS (javnimi podjetji) načrtuje letne akcijske plane izvajanje teh aktivnosti, skladno s proračunskimi možnostmi;
  • v TUS-u, ki je v nastajanju, so predvideni še nadaljnji ukrepi, ki se nanašajo na zelene javne odprte površine: povečanje zelenih (parkovnih) površin, zelene strehe na javnih stavbah, zeleni otočki na urbani cestni infrastrukturi, ureditev skupnostnih vrtov, ozelenitev pokopališča Pobrežje, nadaljevanje ureditve Dravske promenade, ureditev parka ob Pekrskem potoku,... 

Potrebno je omeniti, da so poleg ozelenjevanja pomembne še druge aktivnosti občinskih služb, ki se nanašajo na vzdrževanje in ohranjanje že obstoječih zasaditev ali dreves ter aktivnosti trajnostnega prostorskega načrtovanja. Pomeni, da se pri postopkih spreminjanja OPPN-jev v mestu, kjer se npr. načrtujejo novogradnje, pristojne občinske službe za področje varstva okolja in ohranjanja narave v podaji smernic in priporočil posebej osredotočajo na t. i. zelene ukrepe. Na ta način se tudi 'zasebne' investitorje usmerja v čim bolj kakovostno ozelenitev prostora v mestu. Prav tako občina vsako leto financira sanacijo starih zavarovanih dreves z namenom, da se čim dlje ohranjajo v ugodnem stanju, saj opravljajo več ekosistemskih storitev kot na novo posajena drevesa.

Pojav toplotnih otokov

V MOM spremljajo tudi onesnaževala zunanjega zraka, ki vplivajo na zdravje ljudi, živali in okolje. "Mesečno primerjamo kakovost zunanjega zraka iz lokalnih/državnih merilnih postaj (ARSO), ki jih je skupaj v občini sedem. Spremljajo se delci (PM10, 2,5 in 01), ozon, dušikovi oksidi, benzo(a)piren v PM10, črni ogljik in težke kovine. Temperatura zraka se spremlja na treh postajah Center, Vrbanski plato in Tezno. Za spremljanje podnebnih sprememb je potrebno tudi spremljanje industrijskih onesnaževal, ki razen že imenovanih (npr. SO₂, NOx, PM) vsebujejo tudi težke kovine (npr. svinec, kadmij, živo srebro), kancerogene snovi (npr. benzen, dioksini), topila, kemikalije iz proizvodnje, obdelave kovin, barv, plastike itd," so pojasnili in dodali, da ta niso omejena le na zrak, ampak gre za industrijska onesnaževala, ki vključujejo tudi vode, tla, hrup, odpadke, pač snovi v povezavi z industrijsko dejavnostjo.

Na podnebne spremembe torej ne vpliva le kakovost zunanjega zraka ampak še drugi omenjeni dejavniki.

Industrijska onesnaževala zraka nato povzemajo iz letnih poročil obratovalnega monitoringa, ki jih za celotno državo na podlagi poročanja zavezancev za monitoring pripravlja ARSO in služi zgolj kot pregled vsakoletnega stanja. Skupna služba za varstvo okolja torej spremlja le majhen del onesnaževal, ki bi lahko vplivala na podnebne spremembe (kakovost zraka, vode).

Drugačen pristop, a enak cilj

Za konec smo se dotaknili še primerjave med Mariborom in Ljubljano. Kot so izpostavili na MOM, Maribor zasleduje vizijo "15-minutnega mesta", aktivno elektrificira JPP in širi javno-zasebna partnerstva (npr. Mbajk), kar je nekoliko drugačen model kot centralizirani ukrepi Ljubljane. Uvedba sistemov kot so P+R, integrirane vozovnice in močna participacija javnosti pa so med specifičnimi prijemi.