V poznem srednjem veku je v Mariboru živela judovska skupnost, ki je predstavljala dvajset odstotkov tedanjega prebivalstva. Bili so pomemben del skupnosti, a so morali ob koncu 15. stoletja mesto zapustiti. Preselili so se v različne kraje, veliko od njih pa jih je prevzelo priimek Marpurger, Marburger ali Morpurgo, kar dobesedno pomeni »iz Maribora.«
Judje so se v naše kraje pričeli naseljevati v drugi polovici 13. stoletja, nastanili so se znotraj mestnega obzidja v posebni četrti. Maksimiljan I. je, po prigovarjanju notranjeavstrijskih deželnih stanov po izgonu Judov iz teh dežel, leta 1496 podpisal odlok o izgonu Judov s Štajerske, Wiener Neustadta in Neunkirchna.
Majhna, a pomembna epizoda v zgodovini
Kot razlog za izgon je Maksimiljan I. navedel onečaščenje hostij, ritualne umore krščanskih otrok, oderuštvo in goljufije v zvezi s posojili. Izselitev Marpurgijev morda deluje kot navidez nepomembna epizoda v mestni zgodovini, a je bila pravzaprav prelomni trenutek.
Oslabljena je bila gospodarska moč mesta – Zlata Vokač Medic, ki je napisala knjigo o tematiki, pa namiguje tudi na slabo karmo, saj so mesto kmalu za tem prizadeli številni požari in kar pet epidemij kuge. Mariborski Judje so se tedaj izselili večinoma v Trst, na Dunaj in južno Ogrsko, kasneje pa še v Italijo, na Poljsko in Češko.
V diasporo po vsem svetu
Od Trsta in Benetk je Morpurge pot zanesla tudi do Izraela in v ZDA, kar je predstavljeno v dokumentarnem filmu Marpurgi, ki ga je leta 2012 režiral Boris Jurjaševič. Dokumentarec osvetljuje, koliko potencialnim podjetniškim priložnostim je Maribor zaprl vrata z judovsko izselitvijo.
Foto: Casablanca Production
Mnogi izgnani Judi so bili uveljavljeni kot spretni poslovneži in trgovci, bili so vplivni bankirji, rabini, zdravniki, univerzitetni profesorji, inženirji, poslanci, knjigarnarji, založniki, pisatelji, pesniki in umetniki. Tudi v okoljih, kamor so se preselili, so signifikantno prispevali h kulturnemu in gospodarskemu razvoju. Največ potomcev mariborskih Judov sedaj živi na Hrvaškem, v Avstriji, v Španiji, Grčiji, Franciji, na Češkem, Sloveškem, v ZDA, Izraelu, Kanadi, Venezueli, Surinamu in v Braziliji.
»Iz Maribora«
Najbolj pogosto ohranjena različica priimka potomcev mariborskih Judov je Morpurgo. Pomeni pravzaprav italijansko različico priimka Marpurger, razvil pa naj bi se iz beneškega poimenovanja za Maribor (Morpurch). Med vsemi verzijami je mogoče zaslediti še priimke Marpurch, Morpurch, Morpurg, Mompurgo, de Morpurgo in Morpurgo de Nilma.
Foto: Peter Morpurgo, Facebook. Pred knjigarno njegovega deda Vita Morpurga v Splitu.
Pred temi leti, v letu 2016, so imeli Morpurgi v Mariboru prvo svetovno družinsko srečanje, ki se ga je udeležilo kar 40 potomcev. Slednje je organiziral Peter Morpurgo, sicer živeč v New Yorku, ki se je leto kasneje udeležil tudi otvoritve razstave v mariborski Sinagogi, prirejene v čast srednjeveškim Marburgom. Zanamci mariborskih Judov so prav tako vzpostavili skupino na Facebooku, ki šteje že več kot 160 posameznikov s priimkom Morpurgo.
V Mariboru naj bi ostal le še en potomec judovskem družine – Vladimir Gabrijan, upokojeni višji predavatelj, ki je svoje korenine odkril s proučevanjem družinskega drevesa. Ugotovil je, da je bil njegov dedek Viktor Morpurgo.
Italijanske vezi
Slovit priimek je zelo znan in razširjen predvsem v Trstu, v središčni Ulici Imbriani se nahaja celo mestni muzej Morpurgo.
Tudi v dokumentarnem filmu Marpurgi se pripovedi o mestu Maribor spominja prav tržaški Jud, kot mu jo je razlagal njegov ded. Morpurgi bi naj bili najpomembnejša judovska skupnost na Slovenskem, ki je pomembno zaznamovala takratno življenje v trgovskem vozlišču med Benetkami in Dunajem. Med judovskimi trgovci, bankirji, zlatarji in zdravilci tistega časa, izstopa rabin Israel Isserlein, rojen v Mariboru, ki ga danes prištevajo med najpomembnejše judovske mislece v zadnjih sedemsto letih.
Še en mariborski poklon
Po posnetem dokumentarnem filmu, izdanih knjigah, publikacijah in razstavah, pa spregledana zgodovina mesta ob Dravi dobiva še en umetniški poklon v podobi sodobne slovenske opere. Ob 100. obletnici SNG Maribor bodo izvedli opero Marpurgi po motivih istoimenskega esejističnega romana Zlate Vokač Medic.
Celovita umetniška izkušnja je napovedana za prihodnjo pomlad, soustvarjata jo večkrat nagrajena skladateljica Nina Šenk ter libretist in režiser predstave Igor Pison. Skozi pripoved dveh protagonistov, doktorja Hannesa in Mathiasa, ki na iste dogodke velikokrat gledata iz povsem drugačne perspektive, se z nizanjem dnevniških utrinkov postopoma izrisuje zgodovina skupnosti Marpurgov.
