Da je v osrednjih Slovenskih goricah v zadnjih letih toliko novih stanovanj in da je v veliki meri urejena komunalna infrastruktura, ima zagotovo veliko zaslug Marjan Bračko, podjetnik, ki je že vse življenje tako ali drugače povezan z gradbeništvom. Rojen je bil v Jakobu, nato je 25 let živel na Sveti Ani, zadnjih 10 let pa je ponosni Lenartčan. Povsod, kjer je živel in delal, po poklicu je gradbeni inženir, je za seboj pustil veliko uresničenih gradbenih projektov. Sprva je bil 20 let direktor lenarške enote Cestnega podjetja Maribor. Začetki so bili skromni, ko pa je zapustil podjetje, pa je za njim ostala najnovejša cestna baza s 50 zaposlenimi in sodobno opremo. Ker se ni strinjal z novimi lastniki, ki so nekdaj močno mariborsko gradbeno podjetje izčrpavali, se je povezal z že pokojnim Konradom Živkom, s katerim sta skupaj ustanovila podjetje Komunala Slovenske gorice. Sprva majhno, nekonkurenčno podjetje se je pod Bračkovim vodenjem razvilo in ustvarilo lastno asfaltno bazo s 100 zaposlenimi. “V tistem času smo opravili veliko del v lenarški industrijski coni, zgradili več krožišč, povezovalni vodovod v Slovenskih goricah, vodovod v Prekmurju, … Bili smo usposobljeni za gradnjo na regionalnih cestah, celo na avtocestah. Eden naših večjih projektov je bil obdelava zemeljskih nasipov na avtocestnem križu, kjer smo z namenom zniževanja stroškov in večje učinkovitosti vedno iskali nove tehnologije, stroje ter uvajali nove pristope. Tako smo denimo razvili stroj za popravilo bankin, ki je bistveno cenejši in zmogljivejši kot podobne naprave,” nam pove Bračko.

Ker se je želel preizkusiti na področju visokih gradenj, je ustanovil podjetje Gradnje Lenart

Na tem mestu pa se njegova podjetniška pot ne zaključi. Ker ga je gradbeniška žilica gnala naprej in se je hotel preizkusiti tudi na področju visokih gradenj, je ustanovil novo podjetje, Gradnje Lenart. “Izziv je bil izvedba samooskrbnih objektov, ki bi za naše kupce pomenili nizke ali celo ničelne obratovalne stroške. Naš stanovanjski blok v Radencih je bil prvi samooskrbni objekt v Sloveniji. Opremljen je s kar 95-kilovatno sončno elektrarno v kombinaciji ogrevanja z IR-paneli, električna energija pa je razdeljena med prebivalce bloka. Uporabljajo jo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, ogrevanje vode in gospodinjsko elektriko. Naslednji je bil objekt v Bezeni, v občini Ruše, v katerem smo zgradili 20 stanovanj s toplotnimi črpalkami in podporo fotovoltaike. Tudi v tem primeru smo sledili cilju, da so stroški stanovalcev čim manjši. V Gornji Radgoni smo v sodelovanju s podjetjem Knuplež d.o.o. zgradili tri stanovanjske bloke s 100 stanovanji, ki so že prodana, v Lenartu, na Jurovski cesti, pa sedaj v isti navezi gradimo drugi stanovanjski blok. Tudi v tem primeru gre za stanovanja z minimalnimi obratovalnimi stroški, vgrajeni so najkvalitetnejši materiali (parketi, notranja vrata, kopalniška oprema, fasada, …).”

Celoten posel, od projektiranja do izvedbe, so sposobni izpeljati z minimalnim številom ljudi

V podjetju Gradnje Lenart je zaposlenih osem ljudi; tako na vodstvenih kot izvedbenih položajih. Njihovi zaposleni opravljajo strojne inštalacije in gradijo z montažnimi materiali, ki omogočajo izvedbo z minimalnim številom delavcev. Potrebe po strojnih in prevozniških storitvah ter določenih strokovnjakih pokrivajo s sodelovanjem z lokalnim podjetjem Skala. “Ker smo sposobni celoten posel, od projektiranja do izvedbe, izpeljati z minimalnim številom ljudi, smo recimo pridobili in že zaključili projekt gradnje telovadnice v Kapeli v občini Radenci, kjer smo uporabili najkvalitetnejše materiale, gradnjo pa izpeljali po najnovejših standardih. Ravno zaradi tega je občina uspela iz Eko sklada pridobiti 620.000 evrov sofinancerskih sredstev.”

Ker smo sposobni celoten posel, od projektiranja do izvedbe, izpeljati z minimalnim številom ljudi, smo recimo pridobili in že zaključili projekt gradnje telovadnice v Kapeli v občini Radenci, kjer smo uporabili najkvalitetnejše materiale, gradnjo pa izpeljali po najnovejših standardih.

Ob tem je naš sogovornik oziroma družba Gradnje Lenart d.o.o. lastnik objekta nekdanjega Poslovnega centra Klasek v središču Lenarta, ki ga preureja in bo v kratkem ponovno oživel. Podrobneje o tem v naslednjem prispevku.

Na Sveti Ani bodo zgradili večji prostor za trgovino in devet sodobnih stanovanj

Marjan Bračko z veseljem omeni še en uspešen, 2,5 milijona evrov vreden posel, ki ga je podjetje Gradnje Lenart pridobilo na javnem razpisu Občine Sveta Ana. Gre za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v naselju Krivi Vrh, v pritličje katerega se bo preselila obstoječa trgovina Mercator, nad njenimi prostori pa bodo stanovanja. Ponudba na novi lokaciji trgovine, ki se bo razprostirala na kar 400 kvadratnih metrih površine, bo precej večja kot sedaj, ko prodajni prostor obsega vsega 80 kvadratnih metrov. Nad trgovino bo devet od dvo- do štirisobnih samooskrbnih stanovanj s toplotnimi črpalkami v kombinaciji s fotovoltaiko. Po razpisnem dogovoru bo eno stanovanje odkupila Občina Sveta Ana, ostala bodo na voljo na trgu. “Vsa stanovanja, ki bodo energetsko ničelna, bodo zgrajena po standardu A, potrebno energijo pa bodo pridobivala s pomočjo sončne elektrarne. Gre za tako imenovano zeleno gradnjo, ki vključuje uporabo lesenih križnih lepljencev. V stanovanjih bo vgrajen centralni prezračevalni sistem, prav tako lesena okna, parketi, urejeni bodo pokriti balkoni, vsako stanovanje pa bo imelo v kletnih prostorih zagotovljeni dve parkirišči. Hkrati bomo ob objektu uredili 29 parkirišč, med njimi 20 za potrebe trgovine,” pojasnjuje Bračko in doda, da je podjetje zemljišče, na katerem bodo postavili omenjeni poslovno-stanovanjski objekt, odkupilo od Občine Sveta Ana, ki je za novogradnjo pripravila potrebno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje.

Po 50 letih je v anovski občini ponovno velik žerjav

Gradnja objekta se je kljub visokim cenam gradbenega materiala, ponekod ga tudi primanjkuje, že začela. Bračko je prepričan, da bodo tudi s tem izzivom, glede na pretekle izkušnje v gradbeništvu, dobro opravili: “Glede na ustaljene pogodbe in prakse bomo materiale, ki so se podražili tudi do 300 odstotkov, z majhnimi zamudami gotovo dobili. Posledično bo to pomenilo, da bomo najbrž morali zaradi višjih stroškov vsaj minimalno dvigniti ceno stanovanj. Sicer pa bomo poskušali z gradnjo prostorov za trgovino zaključiti do konca leta, z gradnjo stanovanj, ki bodo primerna tako za mlade družine kot starejše pare, pa v spomladanskih mesecih prihodnjega leta.”

Kot zavednega Lenartčana ga v mestu moti še nekaj stvari

Sicer pa je Marjan Bračko družinski človek. V podjetju Gradnje Lenart sta ob ženi zaposlena tudi njegova odrasla sinova, eden je gradbeni inženir, drugi arhitekt. “Sem eden tistih Slovencev, ki skrbi za nataliteto, saj imam tri sinove. Mislim, da je ravno to naše največje bogastvo.”

Kot Lenartčana me zelo moti zastarela podoba objekta Mercatorja v središču mesta. Iščem načine za njegovo obnovo in delno prestrukturianje, v vsakem primeru, pa je tam potrebno, že zaradi starejših prebivalcev, ohraniti trgovino.

Veliko stavi na sodelovanje, povezovanje, je človek dialoga. “Moj moto je vedno bil povezovanje in iskanje sinergij, tudi med različno mislečimi. Zavedam se, da posameznik ne more storiti veliko, zato je potrebno vedno iskati vire, ki jih je treba povezati in motivirati za skupni cilj. Ko sem pred 35 leti prišel na Sveto Ano, sem si zadal cilj, da zgradimo takšen kraj, da bodo tamkajšnji otroci ponosni nanj, tudi ko bodo odšli na šolanje v Maribor. Da jim ne bo nerodno in da ne bodo med svoje mariborske vrstnike odšli z blatnimi škornji. To nam je uspelo, tako da sem prepričan, da je s skupnimi močmi ter odličnim sodelovanjem deležnikov vse mogoče. Pred desetimi leti sem se preselil v bližnji Lenart, kjer razmišljam podobno. Iščem najboljše poti za razvoj kraja in obnovo objektov, ki kazijo naše mesto. Tako se zdaj lotevamo objekta nekdanjega Poslovnega centra Klasek, ki ga bomo uredili v skladu z najnovejšimi standardi, pred nami pa so še številni drugi novi izzivi. Govorim o še nekaterih za Lenart pomembnih projektih glede katerih skušamo najti sinergije z občinsko oblastjo, kar je edina prava pot.”

“Kot Lenartčana me zelo moti zastarela podoba objekta Mercatorja v središču mesta. Iščem načine za njegovo obnovo in delno prestrukturianje, v vsakem primeru, pa je tam potrebno, že zaradi starejših prebivalcev, ohraniti trgovino. Vsekakor pa je Lenart kot središče Slovenskih goric z lego ob avtocesti odlično pozicioniran, z vlaganjem lokalne skupnosti v javno infrastrukturo in zasebnikov v industrijski coni je pridobil na vrednosti in prebivalcem omogočil kvalitetnejše bivanje. Zato je tudi zanimiv za ljudi s širšega mariborskega okoliša, pa tudi za tiste z nekoliko bolj petičnih območij, kot sta Gorenjska in Primorska. Ne zavedamo se, v kakšnem lepem kraju živimo. Prepričan sem tudi, da smo z individualno stanovanjsko gradnjo pripomogli k povečanju prebivalcev v mestu in lokalni skupnosti povzročili sladke skrbi v vrtcu in šoli. Na ta način skušamo prispevati k razvoju Slovenskih goric.”