Februarja je Marja Guček začela svoj drugi mandat na čelu MKC Maribor, a kot pravi sama, ključni premiki ne pridejo čez noč, so rezultat dolgotrajnih procesov, premišljenega dela in sodelovanja z različnimi akterji. V pogovoru z nami je razkrila, kaj so v zadnjih mesecih že uspeli doseči, s kakšnimi omejitvami se soočajo in kakšna je njena vizija mladinskega dela v Mariboru do leta 2030.

Februarja ste začeli svoj drugi mandat na čelu MKC Maribor. Katere ključne premike ste že uspeli izpeljati v tem kratkem času?

Menim, da se ključni premiki ne dogajajo v parih mesecih, ampak da gre pri večjih spremembah, če tako razumemo ključne premike, za proces, ki traja dlje časa. V teh mesecih smo izvedli vse naše redne programe, npr. 28. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, 4. Parado ponosa Maribor, dva večera festivala Jazz’ma mlade, imeli številne otvoritve v Galeriji Media Nox, načrtovali izvedbo poletnih dejavnosti, ki se sedaj izvajajo v Kulturnem inkubatorju, na Židovskem trgu ter na Doživljajskem igrišču.

Mogoče kot dodatni, ne ključni premik, lahko omenim, da smo v teh mesecih intenzivno izvajali tečaj slovenskega jezika za tujce, za katerega je ob odprtju prijav bilo neverjetno veliko povpraševanje, sedaj pa se ravno dogovarjamo, da bomo lahko dodatno izvedli tečaj slovenskega jezika posebaj za mlade tujce. Prav tako smo na Ministrstvu za kulturo pridobili dodatna sredstva za razvoj novega programa Zeleni korak za kulturo, na podlagi katerega bomo naredili še dodatne korake na področju trajnosti - ne samo v našem javnem zavodu, ampak širše, saj bo v okviru projekta, poleg ostalih aktivnosti, pripravljeno orodje, ki bo javnim zavodom na področju kulture omogočilo, da si ogljični odtis izmerijo sami. Prav tako smo veseli, da smo ponovno pridobili sredstva Ministrstva za digitalno preobrazbo za izvajanje izobraževanj otrok in mladih na področju krepitve digitalnih kompetenc kar izvajamo v sodelovanju s petimi partnerji iz Maribora, Kamnika in Žalca. Veseli smo tudi, da nam je Urad RS za mladino omogočil izvedbo delavnic na temo kakovostnega mladinskega dela, ki bodo izvedene v jesenem času za vse akterje v mladinskem sektorju v Sloveniji. 

Ste zadovoljni s tem, kar vam je skupaj z ekipo uspelo že doseči (v prvem mandatu in zdaj)?

Seveda, zelo. Moj prvi mandat se je pričel z razglasitvijo epidemije koronavirusa (v februarju 2020), tako da so bili prvi meseci na novem delovnem mestu zelo intenzivni, saj smo se vsi učili dela v nekih novih situacijah - kako opravljati delo od doma, na daljavo, sproti smo iskali načine kako, glede na omejitve, izvesti čim več aktivnosti tako, da bomo zadostili vsem hitro spreminjajočim se ukrepom. Tako da prvi dve leti sta bili žal dosti povezani s tem, nato pa smo lahko začeli razmišljati tudi o čem drugem; kako nagovoriti, vključiti še kakšno ciljno skupino, o novih povezovanjih, dodatnih možnostih sofinanciranja…

V preteklih dveh letih smo pridobili dve večji nagradi, listino mesta Maribor, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor, prejeli smo jo za aktivno delovanje na področju mladinskega sektorja in kulture ter omogočanje medkulturnega dialoga ter državno priznanje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je sicer najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela, za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja ne samo na lokalni, ampak tudi na državni ravni. Obe nagradi sta priznanje ne samo za trenutno ekipo, ampak tudi za pretekle zaposlene, saj sta obe posledica dolgotrajnega dobrega dela.     

Ali se kažejo kakšni konkretni rezultati v smeri večje vključenosti mladih, ki ste jo februarja napovedali kot rdečo nit drugega mandata?

O tem kako vključiti več mladih oz. pripraviti vsebine, ki bodo še bolj nagovorile mlade, se veliko pogovarjamo. V letu 2024 smo pričeli z usposabljanjem v okviru katerega razmišljamo o tem kako lahko mladinske organizacije ustvarjamo bolj dostopne in vključujoče aktivnosti in prostore, predvsem za mlade iz LGBTQIA+ skupnosti ter mlade, ki se soočajo z revščino. Prilagodili smo tudi promocijo naših aktivnosti, predvsem na način, da jo izvajamo na kanalih in na način, ki je mladim blizu, tudi na srednjih šolah smo prisotni mnogo več kot v preteklih letih.

[[image_1_article_79242]]

Menim, da se rezultati tega že kažejo: npr. sedaj se pripravljamo na drugo mladinsko izmenjavo v letošnjem letu, s skupino mladih bomo šli na Češko, in zanimanje med mladimi je bilo zelo veliko. Podobno je bilo pri mladinski izmenjavi, ki smo jo maja imeli v Grčiji. Mladinske večere, ki jih izvajamo vsak tretji četrtek v mesecu v Kulturnem inkubatorju, so poleti v organizacijo in izvedbo prevzeli mladi. Tudi npr. odziv na poziv Jazz’ ma mlade za mlade jazz zasedbe, je bil izjemno velik. Pri pol letnem pregledu zasedenosti Hostla Pekarna pa se je prvič tudi pokazalo, da so mladi v starosti do 27 let izvedli največ nočitev v prvi polovici leta 2025. 

Kako se je spremenila vloga MKC Maribor v lokalni skupnosti od leta 2020 do danes?

Težko rečem, da se je vloga MKC Maribor spremenila, bolj smo se usmerili k naši primarni ciljni skupini, k mladim oz. se na to vsake toliko opomnimo. Okrepili smo nekatera lokalna sodelovanja, bolj aktivni smo na nacionalni ravni, predvsem na področju mladinskega sektorja, kolikor je v naši moči se trudimo za informiranje in osveščanje mladih o dejavnostih vseh mladinskih centrov v Mestni občini Maribor skozi znamko Mladi Maribor, na področju infrastrukturne podpore smo našli sinergijo z društvom Nagib, ki se trudi za razvoj sodobne plesne umetnosti v Mariboru. V okviru projekta konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je MKC Maribor imel možnost nabaviti tehnično opremo, ki jo sedaj posojamo ne samo organizacijam v Mariboru, ampak tudi širše - tudi nekaj, česar prej nismo imeli možnosti.

Področje, ki smo ga v teh letih tudi zelo okrepili je trajnost: v Hostlu Pekarna z letos že obnovljenim certifikatom HIQ&S, s festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru pa smo letos že drugič sodelovali z društvom Ekologi brez meja pri zavezi postati zero waste prireditev - trenutno se v okviru festivala ločeno zbere več kot 90 % odpadkov, dobre prakse iz festivala pa prenašamo tudi na ostale aktivnosti.

Kot rečeno pa vse to nadgrajujemo tudi z novim projektom Zeleni korak za kulturo v okviru katerega smo npr. izmerili ogljični odtis  MKC Maribor za leto 2024 - v enem letu smo proizvedli 110 ton CO₂e in da bi v enem letu pridelane emisije želeli nevtralizirati s kisikom, bi morali zasaditi okoli 5.000 dreves. Ko na takšen način prebereš kakšen odtis puščaš v okolju s svojim delovanjem, začneš hitro razmišljati o tem kaj lahko narediš, da to številko zmanjšaš.   

Februarja ste omenili tudi željo po izboljšanju dostopnosti mladinskih programov zunaj mestnega središča. Ali že potekajo kakšni konkretni koraki v to smer?

Največ sodelujemo z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v okviru programa Banka idej, trenutno s skupnostnimi shrambami za posameznike v stiski. Mestna občina Maribor sedaj zaključuje strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki predvideva, da se v naslednjih letih, v prostorih mestnih četrti/krajevnih skupnosti, ob delu, ki se v prostorih le teh že izvaja, predvidi tudi izvajanje novih vsebin, predvsem s področja mladinskega sektorja, kulture in starejših, na takšen način pa naj bi se vzpostavili t.i. skupnostni centri.

Tudi lokalni program mladih, ki je v pripravi, naj bi vseboval ukrepe za decentralizacijo mladinskega dela. Večina mladinskih centrov ima sedež v centru mesta oz. malo izven, kjer izvajamo tudi večino aktivnosti. Z zgoraj omenjenimi ukrepi naj bi doprinesli k decentralizaciji mladinskega dela, zlasti v predele, kjer mladinski centri ne delujemo. Tako da trenutno izvajamo aktivnosti v okviru Banke idej, počakali pa bomo kaj bosta prinesli obe omenjeni strategiji.    

Kakšna je vaša vizija razvoja mladinskega dela v Mariboru v naslednjih petih letih?

Mislim, da je mladinsko delo na pomembni točki razvoja ne samo v Mariboru, ampak širše gledano. Vedno več šol med svoje aktivnosti vključuje različne priložnosti za mlade, ki so bile včasih domena mladinskega sektorja. Npr. omogočanje izkušnje mobilnosti skozi mladinske izmenjave, je pogosta praksa v šolah. Aktivnosti od različnih kulturnih vsebin, prostovoljskega dela, sodelovanja v projektih, preko katerih mladi pridobijo neke specifične izkušnje … vse to je del dodatnega programa, ki ga ponuja vedno več šol, to je pa tudi polje mladinskega dela. Seveda, obstaja razlika v metodah dela, ki jih uporabljamo v mladinskih organizacijah in v šolah, ampak vprašanje je, če bo to prepričalo mlade, da bodo po obveznem pouku, po obisku kakšnih dodatnih aktivnosti, ki jih ponuja šola, potem obiskali še mladinski center.

Menim, da bo potreben razmislek o tem ali je mladinsko delo nekaj, kar je lastno mladinskemu sektorju in se izvaja samo v mladinskih organizacijah ali se lahko, ter kako, uspešno povezuje z ostalimi sektorji na način, da bodo največ od tega imeli mladi. Tukaj sem sicer izpostavila šole, ampak šole niso edine organizacije, ki sodijo v ta kontekst.      

V preteklosti ste tudi večkrat poudarili, da bi si želeli kadrovske okrepitve. Kakšno je trenutno stanje in kako vpliva na obseg vašega delovanja?

V preteklih tridesetih letih se je MKC Maribor počasi kadrovsko krepil predvsem na programskem področju, ne pa toliko na področju podpornih služb, kjer imamo še vedno manko. Trenutna zakonodaja ne omogoča dodatnega zaposlovanja, tudi v primerih, če ti ustanovitelj preda v izvajanje nov, dodaten program in imaš zagotovljena finančna sredstva za novo zaposlitev. Kar je nenavadno.

Spreminjajo se tudi potrebe po kadru, ki bi zaradi specifičnih znanj odgovoril na potrebe mladih; npr. v okviru izvajanja mladinskega dela je naša izkušnja, da mladi potrebujejo več podpore na področju duševnega zdravja. Mladinski delavci lahko ponudijo podporo na tem področju do neke mere, specifična znanja in orodja kako mladim nuditi ustrezno podporo pa imajo drugi profili. Podobno je s področjem promocije, ki se je v preteklih letih zelo razvila na družbenih omrežjih in bi lahko poleg osebe za odnose z javnostmi imeli angažirano osebo, ki bi skrbela samo za ta del promocije. Ampak ker to ni mogoče, se seveda znajdemo v okviru možnega.

Smo se pa v letošnjem letu uspeli kadrovsko okrepiti v Hostlu Pekarna, naši tržni dejavnosti, za katero zgoraj omenjene omejitve ne veljajo. Sedaj se bomo po številu zaposlenih v hostlu vrnili v leto 2019, torej v čas pred epidemijo. Kolikor se da izkoristimo različne nacionalne in evropske razpise, ki nam občasno omogočajo, da redne programe nadgradimo z dodatnimi aktivnostmi ali pa z občasno dodatno zaposlenimi ljudmi preko omenjenih razpisov drugače organiziramo delo.

Tako da trenutno nas je šestnajst, od tega deset zaposlitev finančno pokrije Mestna občina Maribor, tri zaposlitve krijemo iz tržnih sredstev Hostla Pekarna, dve zaposlitvi krijejo nacionalni oz. evropski razpisi ter eno javno delo, ki ga delno pokriva Zavod RS za zaposlovanje, delo pa sami.  

Kaj vas še vedno najbolj motivira pri delu v mladinskem sektorju po več kot desetletju v tej sferi?

Vsake toliko me obišče kdo, ki je z MKC Maribor začel sodelovati takrat, ko sem bila še mladinska delavka. Vsak tak obisk me motivira za naprej ker vidim kako lahko mladinski center, kakovostno mladinsko delo, dober mladinski delavec, ki si vzame čas za mlado osebo, tej osebi pomaga na osebni, življenjski poti. Da je bil mladinski center v nekem obdobju življenja nekomu opora ali pa odskočna deska. Ob takih momentih se spomnim zakaj ostajam v mladinskem sektorju.

Mislim, da imamo v mladinskem sektorju izziv, ker teh učinkov mladinskega dela ne znamo skomunicirati na način, da bi mladinsko delo pridobilo na prepoznavnosti in priznavanju, kar bi se posledično kazalo na finančnih sredstvih na nacionalni in lokalni ravni, na vključevanju mladinskih centrov v različne razpise, nasploh večji vključenosti sektorja v druge politike …  

Če pogledate naprej: kje si želite, da bi bil MKC Maribor leta 2030?

Želja je enaka kot je bila pred leti; da za MKC Maribor ve vsak od 19.325 mladih med 15 - 29 letom v Mestni občini Maribor (19.325 je število mladih v Mestni občini Maribor glede na podatke Statističnega urada, na dan 1. 1. 2025).

A ne gre le za to, da poznajo naše ime – želim si, da bi MKC Maribor do leta 2030 pomenil nekaj konkretnega v življenju vsakega mladega človeka v mestu: prostor, kjer lahko razvije idejo, dobi podporo, spozna druge, se uči, soustvarja, raste.