Nekaj dni je že tega, odkar se je na eni izmed avstrijskih cest zgodila tragična prometna nesreča, v kateri sta življenje izgubili dve mamici samohranilki iz Prekmurja. Spomnimo, avtomobil slovenskih registracij je vozil 23-letni šofer, ki je med vožnjo očitno zaspal in tako trčil v nasproti vozeče vozilo avstrijskih registracij. V vozilu so bile štiri osebe, ki so se v rodno Prekmurje vračale z nočne izmene. Takoj po usodni nesreči, v kateri sta 8- in 12-letni otrok čez noč ostala brez matere, se je oglasil tudi predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja. Svojcem je izrazil sožalje in se hkrati spraševal, koliko takšnih žrtev bodo še terjale ceste med Slovenijo in Avstrijo, glede na to da so ljudje primorani delo iskati v tujini, ker ga v Sloveniji zanje ni?

“Socialni mir v regiji vzdržujejo delavci migranti”

Za Maribor24 je nato pojasnil, da je problem v času, ki ga delavci migranti dnevno porabijo samo za vožnjo z in na delo. Dejal je, da delavci migranti za pot na delo v tujino povprečno porabijo bistveno več časa, kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Takih delavcev je tudi precej več kot tistih, ki migrirajo med mesti znotraj Slovenije. Delavci migranti se prav tako soočajo z večjo izgubo časa, za kar so krive dolgotrajne mejne kontrole na avstrijsko-slovenski meji.

“Predvsem Prekmurje in Koroška sta regiji, ki sta od Ljubljane miselno veliko dlje vstran, ko sta dejansko. In iz teh regij je res ogromno ljudi zaposlenih v tujini. Za Prekmurje bi brez dlake na jeziku lahko povedal, da socialni mir v tej regiji vzdržujejo delavci migranti,” je prepričan Fekonja.

V Avstriji bolj grobo delovno okolje in večji stres

Fekonja sicer ne želi tragične nesreče, kot ta s prejšnjega tedna, povezovati z neugodno gospodarsko in socialno politiko v posamezni regiji. Sam se sicer spomni treh podobnih prometnih nesreč s smrtnim izidom, zaradi utrujenosti pa jih je še veliko več, je prepričan. “Vsekakor odigra veliko vlogo tudi človeški faktor in delovno okolje, ki je v Avstriji veliko bolj “grobo ali trdo”, predvsem pa stres, saj so nenazadnje delavci migranti tam tujci in v zadnjem času opažamo vse večje pritiske in neenaka obravnavanja tujcev v Avstriji.” A nepravično se mu zdi prav to, da je dolžnosti in aktivnosti, ki jih delavec migrant mora vlagati, da zadosti zakonskim zahtevam naše države neprimerno več, kot jih ima oseba, zaposlena v Sloveniji.

“Predvsem pa potrebuje izredno veliko znanja. Na finančnem uradu v Murski Soboti so moji bivši sodelavki povedali, da se mora naročiti na Uradni list, da bo poznala vse zakone,” pove.

Neskončna kača znanja in informacij

Kot pojasnjuje, mora delavec migrant za popolno oddajo dohodnine od delodajalca pridobiti potrdilo, da vsi zaposleni v podjetju ob istem času prejemajo enako visoko božičnico ter poiskati in priložiti kolektivno pogodbo dejavnosti. Poznati in spremljati morajo statistične podatke povprečnih plač v Sloveniji in v namen davčne olajšave znati izračunati sorazmerni del božičnice in njenih prispevkov ter vse to pravilno vpisati. Za pet let vnaprej naprej se morajo s pisno izjavo zavezati, kaj bodo storili z dohodnino v tujini (nekateri uradi to zahtevajo, spet drugi ne).

Poleg poznavanja ostale davčne zakonodaje, morajo poznati tudi uredbe o priznanju dnevnic, saj mu dnevnica ne bo priznana, če od delodajalca ne pridobi dovoljenja za posredovanje tretjemu (dostopa) do gibanja s službenim vozilom (kdaj je zapustil podjetje, kam se je peljal, ob katerem času je prestopil kateri mejni prehod, zakaj je bil na poti in kdaj se je vrnil). Če tega ne dokažejo (mimogrede, tega potrdila vam ne da nobeden delodajalec v tujini), jim dnevnice avtomatsko obdavčijo. Če jim to vseeno nekako uspe dokazati, morajo poznati višino dnevnic za posamezno državo in temu primerno izračunati višino dnevnice, ki jo prizna Slovenija, preostanek pa pripisati obdavčljivemu delu dohodka.

“Tukaj je potrebno povedati, da smo na Ministrstvo za javno upravo že leta 2017 naslovili dopis s vprašanjem, na kakšen način in po katerem ključu oni določajo višino dnevnice, saj so za to oni pristojni. Generalni direktor Direktorata za javni sektor Ministrstva za javno upravo, mag. Igor Kotnik nam takrat tega ni vedel pojasniti in je napisal, da na višino dnevnice verjetno vplivajo tudi življenjski stroški države.”

FURS si pri delavcih migrantih dovoli marsikaj

Poznati morajo tudi vse opravilne roke iz zakona o dohodnini, poznati celoten sistem vlaganja dohodnin. In zadeva se tu še ne zaključi. Delavci migranti namreč delajo v tujini, zato nimajo časa za opravljanje uradniških zadev v Sloveniji. “Za vsa sprotna izmišljevanja in izumljanja novih pravil, si morajo večkrat jemati dopust za FURS, trdi Fekonja. “Nenazadnje, če želijo uveljavljati olajšavo za prevozne stroške realno prevoženih kilometrov do delovnega mesta, se morajo voziti po poteh, ki jih določi FURS, tudi z brodom čez reko Muro, kot so nekomu izračunali z aplikacijo google Maps, ker je za njih najkrajša,” nadaljuje.

“Morajo se voziti po poteh, ki jih določi FURS, tudi z brodom čez reko Muro, kot so nekomu izračunali z aplikacijo Google Maps.”

Fekonja je prepričan, da si FURS pri delavcih migrantih dovoljuje marsikaj. Zaposlena na uradu (Murska Sobota, Ptuj, Radlje ob Dravi) denimo prečrta vnesene podatke v dohodninski napovedi in če rezident želi, da mu vlogo sprejmejo, se mora zraven podpisati. Seveda se s tem odpoveduje tistemu, kar je v vlogo napisal. “V prejšnjem tednu sem o tem ravnanju obvestil finančne urade, Varuha človekovih pravic, Upravni inšpektorat in Ministrstvo za finance. O upravičenosti do tega, kar vpisuje rezident, se odloča z odločbo, o tem ne odloča posamezna zaposlena,” je ogorčen Fekonja.

“Zakaj navajam vse to? Ker za te dejavnosti zaposlenemu v Sloveniji uredi te zadeve zaposlena oseba pri njegovem delodajalcu.”

Če bi sam imel to moč …

Če bi imel to moč, bi sam najprej vzpostavil ugodnejšo davčno politiko, poudaril bi vlaganja v periferijo in razvoj regij, delal na decentralizaciji, ostrejši kontroli in sankcioniranju delodajalcev, ki kršijo delovna razmerja. Meni, da bi moral biti cilj države ustvarjati nova delovna mesta in da bi bilo treba nadpovprečne in perspektivne delodajalce, kot tudi delavce, zadržati v domovini. Mlade ljudi, ki nekaj znajo, bi bilo treba spodbujati, ne pa da se jim otežuje osebnostni razvoj v lastni državi.

Dnevno migrira zagotovo vsaj 20.000 delavcev

Četudi delavci migranti najverjetneje ne rešujejo le socialne stiske Prekmurja, Koroške in Štajerske, nihče zagotovo ne ve, koliko jih je. Teh podatkov nimajo niti na Finančnem ministrstvu RS. “Bi pa ocenil, da iz Slovenije v tujino dnevno migrira sigurno okrog 20.000 oseb. Če pa govorimo o gostoti prometa teh migrantov na cestah, je pa potrebno omeniti še Hrvaške in Madžarske migrante, ki jih prav tako ni malo,” še dodaja Fekonja.