Kot so še dodali, je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo vse pritožbe na odločitev sodnega senata pod vodstvom sodnika Boštjana Polegeka, ki je aprila, dobri dve leti po njihovem razkrinkanju, prvoobtoženega Allena Cveka obsodilo na štiri leta zapora, njegov brat Tomislav Cvek ter Tajvanci Chen Wei Chung, Tzu Hsiang Hsu in Peng Syuan Hong pa bodo morali v zapor vsak za tri leta in deset mesecev.

Poleg denarne kazni še izgon iz države

Prvoobtoženemu je sodišče dosodilo še 10.000 evrov denarne kazni, njegovemu bratu 4000, tajvanskim državljanom pa vsakemu po 500 evrov, ob čemer slednje čaka tudi petletni izgon iz države. Hkrati je bila obsojenim pravnomočno odvzeta protipravna premoženjska korist v višini dobrih 110.000 evrov. Na izrečeno prvostopenjsko sodbo sta se sicer pritožili tako obramba kot specializirano državno tožilstvo. Slednje je namreč v prepričanju, da je krivda obdolženim nedvoumno dokazana, predlagala, naj tujce in Allena Cveka obsodi na osem let in pol zapora, Tomislava Cveka pa na osem mesecev nižjo kazen.

Prvoobtoženemu je sodišče dosodilo še 10.000 evrov denarne kazni, njegovemu bratu 4000, tajvanskim državljanom pa vsakemu po 500 evrov, ob čemer slednje čaka tudi petletni izgon iz države. Hkrati je bila obsojenim pravnomočno odvzeta protipravna premoženjska korist v višini dobrih 110.000 evrov. Na izrečeno prvostopenjsko sodbo sta se sicer pritožili tako obramba kot specializirano državno tožilstvo. 

Obramba pa je po drugi strani izpodbijala tako dejansko stanje kot tudi procesne kršitve v postopku. Zagovornik Allena Cveka Janez Lovrec je v pritožbi med drugim zatrjeval, da njegov klient sploh ni vedel, kaj se v hiši, kjer naj bi bil klicni center, dogaja, to pa po njegovem mnenju pomeni, da sploh ne more biti podan naklep za izvršitev očitanega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Ob tem je bila obramba prepričana, da tudi samo kaznivo dejanje kot tako ne izpolnjuje elementov trgovine z ljudmi, pač pa bi lahko kvečjemu šlo za izvrševanje goljufije. Tujci, ki so prihajali v Slovenijo, po njihovem naj ne bi bili žrtve trgovine z ljudmi, pač pa so dobro vedeli, zakaj so prihajali in so to počeli zavestno, saj so se nekateri tudi vračali, je bila prepričana obramba, ki je višjim sodnikom predlagala oprostilno sodbo.

Ob tem je bila obramba prepričana, da tudi samo kaznivo dejanje kot tako ne izpolnjuje elementov trgovine z ljudmi, pač pa bi lahko kvečjemu šlo za izvrševanje goljufije. Tujci, ki so prihajali v Slovenijo, po njihovem naj ne bi bili žrtve trgovine z ljudmi, pač pa so dobro vedeli, zakaj so prihajali in so to počeli zavestno, saj so se nekateri tudi vračali, je bila prepričana obramba, ki je višjim sodnikom predlagala oprostilno sodbo.

V klicne centre zaprli najmanj 63 Tajvancev

Tožilka Bojna Podgorelec je navedbe obrambe v celoti zavračala kot neutemeljene, ker pa je sodni senat okrožnega sodišča obdolženim prisodil po njenem mnenju prenizke zaporne in denarne kazni, je tudi sama vložila pritožbo. Trije tajvanski državljani so zaradi begosumnosti v priporu že od aretacije januarja 2018, torej skoraj tri leta, medtem ko sta se slovenska obdolženca večji del sodnega postopka branila s prostosti.

Vsi so bili obsojeni, da so od novembra 2015 do prijetja na različnih lokacijah po Sloveniji in v Zagrebu vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev. Ti so bili prisiljeni vzpostavljati telefonske stike z Azijci in ljudi napeljevati v nakazila denarja, češ da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili nezakonite vsebine.

Vsi so bili obsojeni, da so od novembra 2015 do prijetja na različnih lokacijah po Sloveniji in v Zagrebu vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev. Ti so bili prisiljeni vzpostavljati telefonske stike z Azijci in ljudi napeljevati v nakazila denarja, češ da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili nezakonite vsebine. Tajvanske delavce v centrih so novačili z oglasi za delo in obljubami dobrega zaslužka, za goljufanje pa so izvedeli šele po prihodu v Evropo. Takrat so jim tudi odvzeli dokumente in mobilne telefone, jim omejevali gibanje in z njihovim delom služili, je presodilo sodišče.

Tajvanske delavce v centrih so novačili z oglasi za delo in obljubami dobrega zaslužka, za goljufanje pa so izvedeli šele po prihodu v Evropo. Takrat so jim tudi odvzeli dokumente in mobilne telefone, jim omejevali gibanje in z njihovim delom služili, je presodilo sodišče.

Primer je bil diplomatsko občutljiv zaradi odnosa med Tajvanom in Kitajsko. Slednja je Tajvance, ki so bili v Sloveniji označeni za žrtve trgovine z ljudmi, takoj po kriminalistični akciji v klicnih centrih označila za kriminalce in goljufe ter zahtevala njihovo izročitev.

STA