V Mariboru danes poteka srečanje RS za zaposlovanje s predstavniki zaposlitvenih centrov in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije na področju Območne službe Maribor, na katerem so med drugim govorili o aktualni situaciji na področju zaposlovanja invalidov z odločbo o zaposljivosti na zaščitenih delovnih mestih, izmenjavi izkušenj in iskanju predlogov za nadaljnje delo.

Direktor območne službe Maribor mag. Bernard Memon je uvodoma poudaril, da je na področju invalidov, ki jih je v evidencah zavoda 12,4 odstotka, ključnega pomena čim hitrejša vključitev na trg dela. Spomnil je, da se zavod veliko ukvarja z vključevanjem na trg dela dolgotrajno brezposelnih oseb in pa mladih, veliko pozornosti pa je po njegovih besedah potrebno nameniti tudi ranljivim skupinam. »To je tudi namen današnjega posveta, da se soočimo z vso problematiko, ki je na tem področju aktualna.« 

Ob tem je napovedal, da bodo vse informacije, ki so jih na posvetu prejeli s strani zaposlitvenih centrov glede težav s katerimi se soočajo na terenu, pregledali, ovrednotili in posredovali odločevalcem. »Menim, da lahko do sprememb pride samo tako, da se na spodnji ravni soočimo, pridobimo povratno informacijo in predloge posredujemo odločevalcem, ki naj v prihodnje poskrbijo, da se bodo posamezne strategije na tem področju prilagodile v takšni meri, da bo zadeva čim bolj učinkovita,« je dejal Memon.

Država mora imeti posluh

Zaposlitveni centri so pravne osebe posebnega pomena, ki zagotavljajo delovna mesta osebam, ki zaradi svoje invalidnosti dosegajo od 30 do 70 odstotkov pričakovanih delovnih rezultatov in jim je bila s strani zavoda izdana odločba, da so zaposljivi le na zaščitenih delovnih mestih. Eden takšnih primerov je center Ozara, kjer delajo za šiviljsko in čevljarsko industrijo. Opravljajo tudi enostavna dela, kot je sestavljanje ali pakiranje, a jim zaradi avtomatizacije in robotizacije, pa tudi selitve proizvodnih procesov v podjetjih v tujino zmanjkuje dela. »Dolgoročno na tak način zagotovo ne bo šlo,« je opozoril direktor centra Igor Pavletič in dodal, da bodo v prihodnje morali razvijati lastne produkte in blagovne znamke, če bodo želeli ohraniti delo.

Za takšna podjetja bi morala imeti posluh tudi država, ko izvaja javna naročila, je prepričan Memon. »Zaposlitveni centri ne morejo prilagajati cene delovne sile, ker gre za zaščiteno kategorijo oseb, in zato tukaj pride do izraza nelojalna konkurenca«. 

»Veliko možnosti je tudi na strani lokalnih skupnosti. Te so na eni strani tiste, ki omogočijo pogoje za ustanavljanje zaposlitvenih centrov v lokalnem okolju, na drugi strani pa so nelojalna konkurenca pri javnih delih, ki so manj normirana kot pa delo invalida v zaposlitvenem centru,« je še dodal Memon.

Na našem območju vse več odločb o nezaposljivosti

Na posvetu so med drugim ugotovili, da veliko težavo predstavlja starostna struktura invalidov, povprečna starost se na našem območju giblje med 45 in 55 let. »Na drugi strani imamo na severovzhodnem delu Slovenije delež odločb o nezaposljivosti nekoliko višji. Delež teh oseb je približno 80 odstotkov. Ker ta številka več ali manj narašča samo na našem koncu, medtem ko slovensko povprečje ostaja na približno ravni, je ta posvet izjemno pomemben, da ugotovimo, zakaj je temu tako,« pojasnjuje Memon.

»Ugotavljamo, da je vključevanje oseb s statusom invalida na trg dela je vedno težje«.

Pavletič je ob tem dejal, da se v centru srečujejo s primeri, kjer si osebe želijo odločbo o nezaposljivosti in v to smer tudi vodijo pogovore. »Mi danes ne vemo, kdo je prejemnik socialnih transferjev in morebiti dela na kakršenkoli način v Avstriji ali pa kje drugje. Naša območna služba ima na tem področju specifične težave. Teh potencialnih zlorab, torej da imamo na eni strani odločbo o nezaposljivosti na drugi strani pa posameznik opravlja delo v tujini, bi si seveda želeli čim manj, a to težavo bodo morali naši odločevalci rešiti na sistemski ravni,« je ob tem opozoril Memon.