Število zapornikov v Sloveniji in Evropi narašča, kar predstavlja resno težavo, tako iz vidika prostorske kakor tudi kadrovske stiske. Podatki namreč kažejo, da so nekateri slovenski zapori bistveno prezasedeni, pri tem pa tudi Maribor ni izjema. V preteklih letih so na težke razmere opozarjali tako zaposleni, ki jih je premalo, kakor tudi zaporniki, ki so opozarjali na slabe pogoje.  

V Mariboru trenutno zaprtih 167 oseb

Kot je za Maribor24 potrdila Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, je na dan 19. 01. 2026 v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor 167 zaprtih oseb, kar predstavlja 119-odstotno zasedenost zavoda, saj kapacitete omogočajo le 140 mest. Podatki iz lanskega novembra so prikazovali še večje število zapornikov, saj je bila zasedenost mariborskega zavoda celo 123-odstotna.

Z največjo prezasedenostjo zavoda za prestajanje kazni se ubada predvsem Ljubljana, kjer je bilo ob koncu lanskega leta zaprtih 223 oseb, medtem ko so kapacitete zapora omejene na 135 mest. Zasedenost zavoda v prestolnici je tako bila kar 165 odstotna.

V času praznikov ni prišlo do povečanja števila zapornikov

Čeprav bi morda pričakovali drugače, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) v času božično novoletnih praznikov ni zabeležila povečanja števila zaprtih oseb v Mariboru.

Kadrovska situacija v Sloveniji in Mariboru je slaba

Medtem ko število zapornikov raste in so kapacitete omejene, se Slovenija že dalj časa ubada s kroničnim pomanjkanjem pravosodnih policistov, sistemske rešitve pa še ni na vidiku. Po besedah Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, se v vrstah pravosodnih policistov, tako kot v celotnem zaporskem sistemu, soočajo s kadrovsko preobremenjenostjo, ki je posledica večjega števila zaprtih oseb, poleg tega je bilo v zadnjih letih na razpisih težje pridobiti nove kadre.

V lanskem letu je bilo že več pozivov za spremembo zakonodaje, saj v Sloveniji trenutno primanjkuje približno 150 pravosodnih policistov, ki bi pokrivali zgolj osnovne naloge, za vse, kar jim nalaga zakon, pa bi jih potrebovali še več.

Kljub slabi kadrovski sliki in težavam, jim je v zadnjem mesecu vendarle uspelo zaposliti pet novih pravosodnih policistov.

Lansko leto minilo brez večjih incidentov

Po podatkih URSIKS, v Zavodu za prestajanje kazni Maribor v lanskem letu niso zabeležili večjih incidentov, so pa zaznali predvsem porast konfliktov med zaprtimi osebami, ter vnašanje prepovedanih snovi in predmetov.

Skoraj polovica zapornikov prihaja iz tujine

Eden izmed vzrokov za prenatrpanost v zaporih je tudi večje število tujcev, saj je trenutno v ZPKZ Maribor zaprtih kar 44 odstotkov tujcev. Več kot polovica, kar 54 odstotkov tujcev, se trenutno beleži med priprtimi osebami.

Usklajevanje in sodelovanje s policijo pri varnostnih tveganjih

Na vprašanje, ali so po lanskem neuspelem načrtu pobega zapornika, ki je odmeval po vsej Sloveniji, sprejeli kakšne dodatne varnostne ukrepe, so nam iz URSIKS sporočili, da vse varnostne ukrepe prilagajajo tako glede na strukturo zaprtih oseb kot tudi posameznikov, pri čemer po potrebi sodelujejo predvsem s policijo. Isti zapornik, ki naj bi lanskega maja načrtoval pobeg, naj bi prav tako bil vpleten v načrtovanje umora z bombo v Bosni in Hercegovini, več pa lahko preberete na tej povezavi. 

Prevladuje trgovina s prepovedanimi substancami in fizični konflikti

Nekateri zaporniki se tudi v zaporu ne držijo zakona, zato smo povprašali URSIKS, katera kazniva dejanja so bila najbolj pogosta v lanskem letu. Po njihovih podatkih je na policijo bilo podanih največ prijav sumov kaznivih dejanj, ki se nanašajo na posest ali promet s prepovedanimi substancami ali fizičnih konfliktov.

Odvisnost od drog predstavlja veliko težavo

Ena izmed največjih težav v zavodih za prestajanje zaporne kazni so tudi razne prepovedane substance, predvsem droge. URSIKS pojasnuje, da odvisnost od drog v zaporih predstavlja velik izziv, ki je s strani strokovnih delavcev naslovljen z individualnimi ali skupinskimi oblikami dela.

Za pomoč pri obvladovanju te težave, so poleg zdravstva v tovrstne obravnave vključeni tudi zunanji strokovnjaki in ustanove, ki pomagajo zapornikom, medtem ko pravosodni policisti s svojim preventivnim delovanjem, preiskavami oseb in prostorov ter izvajanjem urinskega testiranja, preprečujejo tovrstne zlorabe.

V prejšnjem tednu je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj izdalo odločitev o podpori za projekt celostne obravnave in obvladovanja odvisnosti v okviru zaporskega sistema. Projekt je vreden skoraj 3,4 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev, glavne dejavnosti projekta pa vključujejo vzpostavitev terapevtskih skupnosti v zaprtem režimu, nadaljevalne programe v odprtem režimu, razširitev podpore osebam po odpustu iz zavoda za prestajanje kazni in rehabilitacijo v novem ljubljanskem zaporu v Dobrunjah.

Novi zapor v Dobrunjah bo omilil situacijo

V začetku letošnjega leta je predvidena selitev zapornikov in pripornikov iz ljubljanskega zapora na Povšetovi v novi zapor v Dobrunjah. Novi zapor, ki bo skupaj stal skoraj 87 milijonov evrov in bo ustrezal vsem evropskim standardom, bo imel kapaciteto za skupno 388 oseb, kar bo pripomoglo k manjši prezasedenosti na področju Slovenije, prav tako pa bodo omogočeni boljši delovni pogoji za zaposlene, večja varnost in tudi boljši življenjski pogoji za zapornike.

Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše je že lani v zvezi s selitvijo zapornikov in pripornikov s Povšetove v Dobrunje za STA poudaril, da so v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana že pripravili akcijski načrt selitve, ki bo izvedena v enem dnevu, pri čemer pa bo pravosodnim policistom na pomoč priskočila tudi policija. Točen datum zaradi varnostnih razlogov, še ni bil razkrit.