V sklopu triletnega mednarodnega projekta (2020–2022) si mesta Križevci, Maribor, Niš, Skopje in delno Sarajevo prizadevajo za ambiciozno poslanstvo, in sicer narediti ta mesta do leta 2025 za ena od najboljših možnih mest v Evropi za bivanje, delo in obisk. Projekt se izhodiščno in v splošnem za vsa mesta nanaša na izboljšanje kakovosti zraka, doseganje krožnih in brezogljičnih ekonomij, zagotavljanje enakega dostopa do družbenih dobrin za vse prebivalce in na zmanjševanje toplotnih obremenitev ter poplavnih nevarnosti.

Kot je za nas pojasnil odgovorni prostorski načrtovalec Jože Kos Grabar iz Zavoda za urbanizem Maribor so do danes izdelali več kot 50 projektov. “Izbrali smo tri glavne projekte, za katere smo prepričani, da bi imeli nek učinek prepoznavnost in za katere menimo, da bi lahko dobili sredstva in uresničili njihovo realizacijo. Med temi tremi je tudi Stražun oziroma ureditev v Stražunu, ki je še nismo konkretno določili, katere bodo.”

Stražun je pomemben iz več vidikov

Kot je za nas pojasnila naravovarstvenica in gozdarka Andreja Senegačnik, ima Stražun pomembno vlogo pri uravnavanju klime v prostoru: “drevesa blažijo temperaturne ekstreme, zadržujejo velike količine vode, ki jo postopoma sproščajo v okolje in tako vzdržujejo vlažnost. Dajejo senco, znižujejo temperaturo v okolici, prav tako blažijo temperaturna nihanja. Pomembno prispevajo k blaženju močnih vetrov. So ponor ogljikovega dioksid in čistijo zrak.”

Hkrati v gozdu nastaja rodovitna prst. Gozdovi so tudi izjemnega pomena kot, “genetske banke” vrst, vezanih na tovrstna okolja.

Pomembno prispevajo k višanju podtalnice. Koreninski sistemi dreves namreč zadržujejo velike količine vode, kar je in še bo, v vedno bolj pogostih sušnih obdobjih, izjemnega pomena. Gozd pomembno prispeva tudi k ohranjanju vitalnih vodnih teles. Vodotoki, ki tečejo skozenj, se tukaj prečistijo in revitalizirajo. Konkretno v Stražunu so pomembni izviri Mrzlice.

Stražunski potok, ki teče skozi Stražun je zaradi degradacije pravzaprav kanal: brez meandrov, sipin, tolmunov, plitvin. Torej brez ključnih hidromorfoloških struktur, ki dajejo življenje v potoku in ob njem. Njegova brežina je košena do struge. Brez grmovnih in drevesnih vrst, ki pomembno vplivajo na stabilnost brežin ter tudi na čiščenje voda v vodotoku.

“Njegova revitalizacija je tako ena izmed pomembnejših nalog v prihodnosti; skupaj z ureditvijo problematike kanalizacije v Stražunu ter nelegalnih ali pa zgolj na pol legalnih posegov, v sklopu obstoječega vrtičkarskega območja,” je dodala gozdarka.

Zakaj je kot projekt zanimiv?

Kot je za nas pojasnil Kos Grabar, so s projektom, ki zajema Stražun “pokrili eno širšo vsebino in imamo nek sklop vsebin. Stražun pa je tak projekt, za katerega bodo občani najbolj zainteresirani oziroma se jih bolj tiče.”

V nadaljevanju pogovora je projektni načrtovalec dejal, da je ta gozd zaradi lege, pomena in svojega potenciala zanimiva tema. Obenem se nanaša na možnost blaženja podnebnih sprememb. Po drugi strani ugodno vpliva na mikroklimo, torej hladi del mesta, omogoča rekreacijo, sproščanje, je pa tudi območje sobivanja ljudi z živalskim in rastlinskim svetom. “In to vse skupaj v tem nabitem navzkrižnem nabitem urbanem okolju.”

Načrti za mariborski urbani gozd izdelani že dolgo

Načrt za Stražun je bil izdelan že pred precej časa, a se veliko ni realiziralo. “Mislim, da je to priložnost, da bi se v Mariboru organizacije in občani v prihodnje malo več ukvarjali s Stražunom, vendar ne zgolj teoretsko v diplomskih in magistrskih nalogah.”

Kaj točno bo težišče projekta še ni jasno: “Morda bo to območje krepitve biodiverzitete, morda bo to sanacija težav v Stražunu, recimo tale stražunski potok in onesnaženost. To je sicer velik zalogaj. Da ne govorim o odpadkih, črna odlagališča. Pa potem dodatne možnosti neke dovolj harmonizirane kreativne, izobraževalne, učne, šolske rabe Stražuna.”

Dobrodošlo je tudi sodelovanje s prebivalci

Prebivalci Maribora, Kos Grabar ocenjuje, da gre za petino prebivalcev podravske prestolnice, ki živijo v bližini Stražuna, se poistovetijo z njim. Seveda ga tudi uporabljajo.

“Mislim, da je kar nekaj tistih, ki se zavedajo pomembnosti Stražuna. Govorim seveda o prebivalcih Pobrežja, Tezna pa še Brezja.”

Sam interes pa pokaže le malo ljudi. Na posvetu, ki je potekal pred enim mesecem, se je udeležilo okoli 30 ljudi. V veliki meri je pri udeležencih šlo za predstavnike institucij, s strani občanov je bila udeležba nizka. Po posvetu pa je le ena oseba pokazala svoj interes, da bi sodelovala. “Iz tega vidika vidim potrebo po aktivnosti, da pritegnemo še občane”, je dodal Kos Grabar.

Stražun predstavlja enega izmed najbolje ohranjenih urbanih gozdov v srednjeevropskem prostoru in je izjemnega pomena tako za lokalne skupnosti v njegovi neposredni bližini kot tudi za vse prebivalce Maribora.

Namen tega projekta je tudi, da se zagotovi sodelovanje iz različnih sfer. “Čim več ljudi sodeluje, več lahko naredimo. Čim več ljudi pa se prepira tem težje se kaj doseže,” je prepričan Kos Grabar.

Tudi občina je postala aktivna

Senegačnik nam je zagotovila, da MOM v zadnjih letih aktivno pristopa k reševanju problematike Stražuna. Tako so bile v prejšnjih letih revitalizirane mlake pri izviru Mrzlice. Trenutno, v sklopu Participatornega programa, nastaja v Stražunu Učilnica v naravi ter Doživljajski kotiček za starejše, po principu Gozdne kopeli. Pred leti je občina na pobudo vrtca Tezno aktivno sodelovala pri postavitvi Učne poti netopirja Boromira, v želji senzibilizacije najmlajših za ohranjanje narave in odgovornega odnosa do nje.

V sklopu odgovornejšega odnosa do Stražuna je bil organiziran tudi dogodek v domeni Zavoda za urbanizem Maribor. “Pobude za revitalizacijo perečih točk Stražuna ter aktivacijo vsebin, ki bi hkrati ohranjale ta izjemen gozdni kompleks ter ga tudi približale obiskovalcev, so več kot dobrodošle,” je za zaključek dejala gozdarka.