Mariborski mestni svetniki so se na današnji seji, ki je prvič doslej zaradi epidemioloških razmer potekala preko spleta, v prvi obravnavi seznanili z akcijskim načrtom trajnostne oskrbe mesta s toploto, ki ga je pripravila Energetika Maribor. Ob tem so naredili še prvi korak za načrt Energetike o predelavi odpadnega blata v gradbeni kompozit.

Akcijski načrt, ki ga je na seji predstavil direktor Energetike Alan Perc, predvideva čim večjo samooskrbnost mesta tudi na področju oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja. V podjetju to nameravajo doseči z načrtovano širitvijo vročevodnega omrežja in priključevanjem novih objektov do leta 2030, s čimer bi dosegli več kot 60-odstotno samozadostnost.

Kot je povedal Perc, nameravajo do leta 2025 z daljinskim ogrevanjem oskrbeti večino javnih stavb ter večstanovanjskih in poslovnih objektov na levem bregu Drave in zgraditi večjo visokotemperaturno toplotno črpalko ob kopališču Pristan, ki bi izkoriščala vodni potencial reke.

V naslednjih nekaj letih bodo nato širitev sistema prioritetno nadaljevali na območje Pobrežja, med leti 2025 in 2027 pa načrtujejo tudi izgradnjo objekta za termično predelavo odpadkov. Z njim bodo rešili problematiko kopičenja odpadkov, hkrati pa tudi odstranjevanja blata iz centralne čistilne naprave ter dolgoročno obvladovali tudi nenadzorovano rast cen omenjenih storitev. Kot predvideva načrt, je mogoče slednje znižati za najmanj petino.

Večina svetnikov pohvalila gradivo

Večina svetnikov je pripravljeno gradivo pohvalila, med redkimi, ki je imel pomisleke, je bil svetnik SMS Zelenih Slovenije Igor Jurišič, ki je dejal, da bi akcijski načrt morali do drugega branja uskladiti z veljavno strategijo prehoda Maribora v krožno gospodarstvo, iz katere izhaja, da mesto ne želi odlagališča odpadkov, prav tako pa ne sežigalnice.

Perc je na njegove pomisleke odgovoril, da je bila strategija spisana v času prejšnje mestne uprave leta 2017, ko so bile razmere povsem drugačne in so imeli na občini velike načrte s sortirnico. Ker se načrti o velikih količinah sortiranih odpadkov iz vse države niso uresničili, je danes jasno, da cilji tega projekta niso izpolnjeni in najverjetneje nikoli ne bodo.

Hkrati je leta 2018 prišlo do popoldne zaustavitve izvoza evropskih smeti v tretje države, česar si v času izdelave strategije ni predstavljal nihče. Veljavno strategijo je pripravil občinski Inštitut Wcycle, ki pa medtem že pripravlja njeno novelacijo, je še poudaril.

Korak naprej glede problematike ravnanja z blatom

Del akcijskega načrta je tudi skupni projekt mestne občine in Energetike Maribor za reševanje pereče problematike ravnanja z blatom v mestu, regiji in na ravni države. Danes so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), z uresničitvijo projekta pa bi hkrati rešili problematiko do načrtovane izgradnje sežigalnice. Med možnimi lokacijami omenjajo Dogoše, predvsem ob čistilni napravi, pa tudi Pobrežje.

Zaprtje madžarskega trga za uvoz odpadnega blata, kamor je do prve tretjine letošnjega leta potovalo tudi mariborsko odpadno blato iz tamkajšnje čistilne naprave, je močno spremenilo cene prevzema tega odpadka.

Z investicijo v sežigalnico pa bo mesto dolgoročno rešilo problematiko odpadkov in blata, a gre za dolgoročne načrte, zato je po zamislih Energetike v vmesnem času treba izpeljati projekt, ki bo zagotovil srednjeročno rešitev, morda tudi dolgoročno, če projekta sežigalnice ne bi izpeljali ali pa bo za ravnanje z blatom sprejeta drugačna strategija.

Mestni svet je danes tudi dokončno potrdil koncesijski akt za gradnjo garažne hiše pod pomožnim nogometnim igriščem v športnem parku Ljudski vrt. Temu sledi javni razpis za izbor najugodnejšega zasebnega ponudnika, ki bi se lotil gradnje, rok za izvedbo investicije pa je predvidoma med leti 2023 in 2025. Po idejni skici je na tem območju predvidena garažna hiša z 1300 parkirnimi mesti ter nogometnim igriščem na strehi, k temu pa bi dodali še poslovne in stanovanjske prostore.

STA