Mariborski rokometaši so po izpadu iz prve lige začeli popolnoma znova. Sedaj se počasi vzpenjajo, njihov glavni fokus je predvsem izobraziti dobre domače igralce. O začetkih, uspehih, porazih in še mnogem smo se pogovarjali s Kristijanom Ladičem, enem izmed ustanoviteljev kluba ter sedanjim trenerjem tako članov, kot tudi mlajših selekcij kluba.
Mariborčani pred dvema letoma izpadli iz prve lige
Pred dvema letoma je mariborski rokomet doživel izpad iz prve slovenske rokometne lige. A to ni bil naključni padec, temveč zavestna odločitev kluba, da se umakne v drugo ligo in začne novo zgodbo – z lastnim kadrom. Večina igralcev v ekipi je Mariborčanov, vzgojenih v domačem bazenu. Klub gradi prihodnost na lastnih mladih talentih, s čimer se razlikuje od večine drugih slovenskih klubov, ki igrajo na višjem nivoju, a imajo manj selekcij. "Naš cilj je jasen: Lasten kader je prioriteta. Želimo, da mladi igralci ostanejo doma in ne odhajajo v druge klube ali v tujino. Idealno bi bilo, da pridobimo nazaj Mariborčane, ki trenutno igrajo po drugih slovenskih klubih, a je to zaradi finančnih omejitev izjemno težko," pravi Kristijan Ladič.
[[image_1_article_76029]]
A razvoj in vizija kluba sta močno omejena, predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture. "Mariboru najbolj manjka infrastruktura. Trenutno pri mlajših selekcijah, vse do mladincev, nimamo pogojev za normalno treniranje. V mestu ni niti ene šolske telovadnice, primerne za rokomet," opozarja Ladič. Rokometna igrišča morajo biti dimenzij 20 x 40 metrov, a v Mariboru teh preprosto ni dovolj.
Plačujejo visoke najemnine za najem telovadnic
Klub je prisiljen plačevati visoke stroške za najem srednješolskih telovadnic, kar pomeni trikrat višjo ceno v primerjavi z drugimi klubi. Treningi mladincev in članov potekajo v Lukni, kjer imajo člani zgolj uro in pol časa za treninge. Problem je tudi pomanjkanje terminov, saj je dvorana Tabor pogosto zasedena zaradi koncertov ali tekem odbojkarjev. "V letošnji sezoni smo večkrat trenirali ob 15. uri, kar je za člane, ki so ob rokometu še zaposleni, praktično nemogoče. Kar štiri tekme smo odigrali v soboto, dan pred tem pa sploh nismo imeli treninga," opozarja Ladič.
[[image_2_article_76029]]
Za primer dobre prakse izpostavlja Celje, kjer imajo rokometaši na voljo svojo dvorano in lahko trenirajo v optimalnih pogojih. V Mariboru pa se že 26 let soočajo s težavami zaradi neustrezne občinske politike gradnje majhnih telovadnic, namenjenih predvsem šolskim potrebam. Kljub temu so v sedanji strukturi prvič dobili podporo, saj je podžupan Peter Samo Medved prisluhnil problematiki in naredil največ do zdaj. "Imamo kader, imamo vizijo, imamo igralce, potrebujemo le infrastrukturo. Če bi imeli na voljo primerno rokometno dvorano, bi lahko ustvarili igralce, ki bi dosegali preboje, kot so jih nekateri že naredili in danes igrajo pomembne vloge v drugih slovenskih klubih. Toda brez osnovnih pogojev je to praktično nemogoče," zaključuje Ladič.
Imajo številne ideje za prihodnost
Mariborski rokometni klub si prizadeva za dolgoročno rešitev, želijo lastno mini rokometno ligo po osnovnih šolah ter ustrezne dvoranske pogoje za mlade selekcije. Interes otrok je velik, v klubu so praktično iz nič ustvarili celotne ekipe kadetov, mladincev in članov, prav tako pa so po propadu ženskega kluba znova oblikovali ekipo deklic. "Če bi imeli pogoje, bi lahko mladi igralci ostajali doma in razvijali mariborski rokomet na dolgi rok. A brez dvorane smo obsojeni na stagnacijo," opozarja Ladič.
[[image_4_article_76029]]
Mariborski rokomet se torej sooča z velikimi izzivi, predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture, a kljub temu vztrajajo in gradijo svojo prihodnost na lastnih talentih. Z jasnim ciljem ohraniti mlade igralce doma in jim omogočiti uspešno kariero, so pripravljeni za dolgoročno rešitev.
