Mestna uprava predlaga znižanje načrtovanih prihodkov za 1,8 milijona evrov, tako da naj bi občina letos zabeležila celo šest milijonov evrov prihodkov nad odhodki.

Proračun za leto 2026 bo z rekordnih 218 milijonov zrasel na kar 243 milijonov evrov

Kot je razvidno iz gradiva za sejo, je večina presežka, skoraj 2,5 milijona evrov, posledica višje kupnine za Farmadent, pa tudi višjih najemnin, ki jo občini plačuje Mariborski vodovod, ter dodatnih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč. Ker se bodo nekateri načrtovani projekti zamaknili v naslednje leto, bo mestna občina nekoliko zmanjšala tudi predvideno zadolževanje, saj bo namesto načrtovanih 24 milijonov najela okoli 20 milijonov evrov kredita. Kot pa kaže predlog rebalansa proračuna, se bo znova povišala vrednost projekta Center Rotovž. Trenutno največja investicija v Mariboru bi tako s prvotnih 25 in trenutno veljavnih 40 milijonov lahko narasla na že 49 milijonov evrov, a na občini zagotavljajo, da se vrednost projekta ni spremenila in da gre le za računovodski manever.

Če bo predlog sprejet, pa bo še večje spremembe deležen proračun za prihodnje leto, ki se bo z že tako rekordnih 218 povečal na skoraj 243 milijonov evrov. Za višjo številko so poskrbeli transferni prihodki, in sicer zaradi letos še neizvedenih investicij, med drugim nakupa električnih avtobusov. Tudi v prihodnjem letu načrtujejo najetje posojila v višini 23,7 milijona evrov.

Na seji bodo odločali tudi o parkirninah in investicijskih programih

Na seji bodo odločali tudi o predinvesticijski zasnovi in investicijskih programih ureditve Ljubljanske ulice in Gregorčeve ulice s Trgom Generala Maistra ter projekta novega vročevodnega omrežja z obnovo delov ulic ter o dokumentu identifikacije investicijskega projekta za ureditev začasnega zbirnega centra za odpadke Smreka.

Na dnevnem redu so tudi spremembe cenika parkirnin oziroma najemnin za začasna parkirišča in garaže v Mestni občini Maribor, vročo razpravo pa je pričakovati pri predlogu sprememb odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor, ki ji glasno nasprotuje skupni svet delavcev holdinga in velik del svetniških skupin. Ti so že na ponedeljkovi novinarski konferenci pozvali k zavrnitvi predloga, saj menijo, da gre za težnjo sveta delavcev holdinga po ekskluzivnosti pravic soodločanja v skupini na škodo delavcev povezanih podjetij in njihovih svetov delavcev.

Po redni seji še izredna seja

Po koncu redne seje s 26 točkami pa je na zahtevo opozicije predvidena še izredna seja, na kateri bodo od župana Saše Arsenoviča in mestne uprave terjali pojasnila glede cen komunalnih storitev, hkrati bodo zahtevali besedo pri določanju območij omejene hitrosti in lokacij stacionarnih merilnikov hitrosti na cestah.

STA