Mariborski mestni svetniki bodo danes obravnavali proračun občine za naslednji dve leti, ki pa po višini ponovno presega prejšnjega. Proračun za leto 2025 je bil sprva zastavljen v višini 202 milijona evrov, za 2026 pa 194,5 milijona evrov. V prvem branju so konec novembra mariborski mestni svetniki zavrnili predlog občinskega proračuna. Za proračun za leto 2026 pa sploh niso glasovali.

Proračun za leto 2025 nekoliko nižji, za leto 2026 pa višji za skoraj 20 milijonov

Predlagani proračun je za leto 2025 sedaj zastavljen v višini 210 milijonov evrov ter še vedno predvideva zadolževanje občine, saj župan Saša Arsenovič računa, da bo kmalu sprejeta sprememba zakona o financiranju občin, ki bo zvišala dovoljeno zadolževanje občin z 10 na 15 odstotkov prihodkov. Proračun za leto 2026 pa je zastavljen iz prejšnjih 194,5 milijonov evrov na 217,9 milijonov evrov.

Proračun so po prvem branju novembra nekoliko prilagodili. Za leto 2025 je bil sprva načrtovan pri 202 milijonih evrov, zdaj pa se je znižal na 197 milijonov evrov. Na drugi strani pa se je proračun za leto 2026 občutno povečal, s prvotnih 194,5 milijona evrov na 217,9 milijona evrov.

Vprašanja o sprejetju proračuna in njegovih pomanjkljivostih smo poslali svetniškim skupinam Mestnega sveta Maribora. V nadaljevanju predstavljamo njihova stališča.

Arsenovič za Maribor

Lista župana Arsenoviča popolnoma podpira predlog proračuna za leto 2025. Kot nam pove Aljaž Bratina, vodja svetniške skupine, proračun 2025 predstavlja nadaljevanje potenciala za Maribor. »Idealnih proračunov ni. Tveganje je kot vsa leta do sedaj v izraziti podfinanciranosti MOM in nestabilnih razmerah v širšem okolju EU, kar je vezano na zmanjšanje razpoložljivih EU sredstev (kohezija, razvojni projekti....) zaradi oboroževanja.«

Obenem so v Arsenovičevi listi mnenja, da proračun odraža potrebe občanov ter razvojne prioritete mesta. »V največji možni meri. Proračuni so vedno sestavljeni iz kompromisov med raznimi prioritetami, vsem pa nikoli ni možno ustreči. Zadolževanje je nujno glede na izrazito podfinanciranost, ne smemo pa pozabiti, da gre tudi za projektno zadolževanje. Ko na razpisu za nek projekt »zmagaš«, moraš najprej projekt v celoti financirati sam, sredstva pa dobiš povrnjena po končanju (včasih tudi 90%). Zadolževanje je torej namenjeno tudi temu, da financiraš projekt, za katerega na koncu dobiš povrnjeno investicijo in iz tega vrneš tudi najeti kredit. Brez projektnega zadolževanja praktično realizacije projektov skoraj ne bi bilo, saj lastnih sredstev MOM nima zadosti,« zaključi Bratina.

Stranka mladih- Zeleni Evrope

Na drugi strani Igor Jurišič, vodja svetniške skupine Stranke mladih – Zeleni Evrope, poudarja, da predloga proračuna v prvem branju najverjetneje ne bodo podprli. "Ponovno je precej več poudarka na gradbenih projektih, ki imajo prednost pred vlaganjem v vsebine in podporo dejavnostim, ki delajo to mesto unikatno," dodatno pojasnjuje.

Kot največje tveganje izpostavlja zadolževanje občine do skrajnih meja in za predolgo časovno obdobje. "Zadolževanje do skrajnih zakonskih omejitev je neodgovorno. Največji problem je podfinanciranje, na katerega sem prvič opozoril februarja 2020 in župana pozval, da ukrepa po pravni poti, a je ta poziv skupaj s številnimi kasnejšimi ignoriral, vse do sklepa na januarski seji, ko ga je mestni svet k temu zavezal. Zaradi tega smo izgubili pet let, ne glede na izid sodbe. Če bi se situacija razpletla v našo korist, bi danes razpolagali z bistveno več sredstvi, v nasprotnem primeru pa bi si vsaj 'nalili čistega vina' ter omejena sredstva usmerili v nujne projekte, namesto v 'lepotne popravke' mesta, medtem ko ceste in druga javna infrastruktura propadajo," še dodaja.

Gibanje svoboda

Vodja svetniške skupine Gibanje svobode, Davorka Pregl, je potrdila, da nameravajo podpreti prvo branje proračuna za leto 2025, saj menijo, da se dogajajo pomembne spremembe. "Največjo skrb nam povzroča visoko zadolževanje. Zaskrbljeni smo zaradi trenutne gospodarske in finančne situacije ter strateških in geopolitičnih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na Slovenijo in Maribor," je pojasnila Pregl.

Dodala je, da bi bilo smiselno najprej dokončati že obstoječe projekte, katerih finančni zaključki še niso jasni, šele nato pa začeti nove investicije: "Proračun je drzno zastavljen, številke so rekordne. Razvojne potrebe mesta lahko ocenjujemo z različnih vidikov, kar vodi do različnih mnenj o tem, ali dejansko odraža potrebe občanov. Zadovoljiti vse je skoraj nemogoče."

Vodja svetniške skupine je poudarila, da proračun predvideva številne dobre projekte, ki bodo prispevali k razvoju mesta. "Župan ima veliko dobrih idej in želja, ki pa se morajo pogosto soočiti z realnimi finančnimi možnostmi. Potrebno je zagotoviti sredstva za socialo, zdravstvo, šolstvo, vrtce, šport, kulturo, ceste in plače v javnem sektorju, ki se bodo do 1. februarja 2028 še štirikrat zvišale. Če poenostavim: dobra gospodinja si težko privošči drago družinsko potovanje, če se zaveda, da mora najprej poskrbeti za nujne izdatke v gospodinjstvu. V Gibanju svobode podpiramo vse dobre projekte in si prizadevamo za razvoj mesta, hkrati pa se zavedamo, da so finančne zmožnosti omejene," je sklenila Pregl.

Nova Slovenija

Svoj pogled na proračun je podal tudi Zdravko Luketič, ki meni, da proračun Mestne občine Maribor za leti 2025/2026 predstavlja velik izziv, saj je pravična razdelitev zbranih proračunskih sredstev občanom izjemno zahtevna. "Prvi problem je primanjkljaj za leti 2025 in 2026. Občina samo v letu 2025 načrtuje zadolžitev za 24 milijonov evrov, kar predstavlja breme za prihodnje proračune."

Izpostavil je tudi problem decentralizacije, ki bi omogočila mestnim četrtim in krajevnim skupnostim večji vpliv na lokalne projekte ter s tem prispevala k finančno in okoljsko prijaznejšemu mestu. "Pohvalne so investicije v šole in vrtce preko javno-zasebnega partnerstva, vendar proračun zmanjšuje subvencije staršem za plačilo vrtca. Zato je potrebno subvencije povečati vsaj na višino iz leta 2024. Za povečanje subvencij plačil staršev za otroke v vrtcu predlagamo preusmeritev sredstev iz postavke Splošne proračunske rezerve, optimizacijo obstoječih izdatkov za blago in storitve, zmanjšanje nepotrebnih investicij ter usmeritev v projekte s takojšnjimi družbenimi koristmi," je o subvencijah v vrtcih pojasnil Luketič.

Pozdravlja sprejetje dvoletnega proračuna, ki omogoča nemoteno izvedbo večjih investicij. "Ker sprejeta povprečnina ne pokriva vseh obveznosti, apeliramo na svetniške skupine državne vladne koalicije, da vlada prilagodi povprečnine za leto 2025 s primerno finančno izravnavo," je dodal Luketič.

Prav tako pozdravlja prenos določenih postavk iz direktnega proračuna na postavko Dopolnilnih programov socialnega varstva, saj to zagotavlja stabilnejše in redno financiranje. "Potrebna pa je sistemska in dolgoročna umestitev teh programov v proračun MOM. V Karitas predlagajo sprejetje ukrepov, ki bi omogočili sistemsko finančno podporo in zagotovitev rednega financiranja večletnih socialnih programov, ki so ključni za lokalno skupnost."

Luketič skupaj s svojo svetniško skupino predlaga, da bi proračun zagotavljal financiranje Karitas v višini enega evra na prebivalca. "Ohraniti je potrebno njihove ključne vloge pri socialni pomoči ranljivim skupinam občanov (javna kuhinja, donirana hrana ...). Prav tako je potrebno upoštevati dvig sredstev za reševanje socialnih vprašanj vsaj v višini zvišanja življenjskih stroškov. Glede na povečano povpraševanje po humanitarni pomoči pa predlagamo, da se proračunska postavka dvigne iz 4 na 8 %," je še pojasnil.

Zaključil je s pozivom, da svetniška skupina Nove Slovenije - MOM pričakuje, da bo Župan pri drugem branju upošteval navedene pripombe, s čimer bi omogočil njihovo podporo proračunu za naslednji dve leti.

Slovenska demokratska stranka

Proračuna za leti 2025 in 2026 ne namerava podpreti niti svetniška skupina SDS. Milan Mikl meni, da je proračun zastavljen nerealno. "Prodaja stavbnih zemljišč je načrtovana v višini preko 10 milijonov evrov, lanska realizacija je bila 2 milijona in še veliko drugih nesmislov," je pojasnil.

Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bo proračun sprejet šele konec aprila, kar pomeni, da bo višina kreditov previsoka. Prav tako se mu zdi nesmiselno že sprejemati proračun za leto 2026. "Odplačilo glavnic in obresti bo visoko, kar bo po našem prepričanju zelo posegalo v finančno zmogljivost občine in ogrozilo zakonske ter občinske obveznosti."

Mikl je opozoril tudi na krčenje sredstev za obnovo asfaltnih vozišč in zmanjšanje sredstev za Zdravstveno postajo Tezno. "Kaj bo, če Ministrstvo za kulturo ne bo povečalo sredstev za investicijo v center Rotovž, ki bo po naši oceni presegla 36 milijonov evrov?" se sprašuje Mikl.

Lista za pravičnost in razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti

Proračuna ne mislijo podpreti tudi v svetniški skupini LPR. Kot nam pove mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik, predloga proračuna ne podpirajo zaradi enormnega zadolževanja ter povečanja odhodkov za npr. službena potovanja, nepotrebne odvetniške storitve in pravna mnenja, za tožbe zoper mestni svet, razne študije itd. »Tako visokemu zadolževanju absolutno nasprotujemo. Glede na splošno stanje v državi in svetu, leti 2025 in 2026 ne bosta lahki. Potrebno bo dokončati začete investicije, ki se zelo dražijo. Ob tem je treba upoštevati, da smo bili v MOM leta 2024 zadolženi za 93 mio EUR, konec 2026 pa bomo že za 122 mio evrov. In te dolgove bomo seveda plačali vsi preko položnic,« še dodaja Divjak Mirnikova.

Kot nam še pove sogovornica, imajo v LPR štiri ključne prioritete, med katere sodijo skladen razvoj vseh 17-ih MČ in KS. »Tukaj mislimo predvsem ceste, ki obsegajo popolne obnove, ne le preplastitve, vzdrževanje in čiščenje MČ in KS. Ugotavljamo, da je Maribor zelo zanemarjeno mesto - vsaj izven centra.« Prav tako si želijo obnovitev vrtcev in šol. »Mislimo, da je napočil čas, ko moramo začeti obnavljati in dograjevati šole in vrtce, vsaj v tistih MČ, kjer se gradijo nova stanovanja,« še pojasni Divjak Mirnikova.

Tretja izmed prioritet je ZP Tezno: »Veseli nas, da so se končno lotili tega projekta, ker si ga Tezno zasluži. Sploh glede na vse, kar še tja dobijo - govorimo o sežigalnici namreč. Tudi ceste niso v najboljšem stanju na Teznu in novi vozni redi, ki so bili uvedeni s strani Marproma, tudi ne.«

Kot zadnjo prednostno nalogo Divjak Mirnikova navaja Center Rotovž, ki pa ima grenak priokus: »Koliko nas bo v resnici stal, danes seveda ne ve nihče! Ker smo prepričani, da ne bo ostalo pri načrtovanih 27 mio EUR, kot jih sedaj dodajajo v proračunih. Naj spomnimo: leta 2023 so ga načrtovali za 17 mio, potem z državo podpisali pogodbo za 24 mio EUR. Zdaj smo že na 51 mio EUR.«

Divjak Mirnikova zaključi, da bi jih v podporo proračunu prepričalo nižje zadolževanje ter resne zaveze, da se investicije več ne bi dražile.

Vladimira Cokoja, samostojna svetnica, članica Demokrati

Vladimira Cokoja, članica nove stranke Demokrati in samostojna svetnica, meni, da bi bilo treba uresničevati osnovni cilj: "Uresničevati potrebe in interese meščanov in meščank tako v centru mesta Maribor kot na obrobju, torej v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih enakomerno, ter v proračun vključiti samo tiste projekte, ki imajo možnost realizacije glede na zaprto finančno konstrukcijo," pojasni.

Izpostavlja, da proračun temelji na enormnem zadolževanju, za dve leti slabih 50 milijonov evrov, na drugi strani pa nekatere finance za konstrukcije še niso zaprte in se zamikajo v naslednja proračunska obdobja. "Zadolževanje MOM je v letu 2025 planirano za 24 milijonov, v letu 2026 pa kar 23,7 milijona evrov, kar pomeni, da bo v prihodnjih obdobjih investiranje onemogočeno, saj se bodo odplačevali tako stroški posojil bankam kot anuitete."

Kot edina izpostavi tudi dejstvo, da ima župan v svoji koaliciji zagotovljenih 26 glasov, opozicija pa tako nima vpliva. "Čeprav imamo velikokrat na svoji strani moč argumentov, izkušnje iz preteklih mandatov in strokovno znanje ter poznamo problematiko, saj nas z njo seznanjajo meščani in meščanke Maribora, lahko kot opozicijski svetniki pogosto zgolj glasno opozarjamo na težave in nerealizirane obljube. Včasih tudi na kršitve statuta in poslovnika Mestnega sveta MOM. Tako smo glasno opozarjali tudi na nekatere zgrešene poslovne poteze in nestrokovno vodene investicije v preteklosti – na primer sortirnico Snage, sanacijo bazena v Pristanu, financiranje športnih društev in klubov, prometni kaos zaradi zaprtja Koroške ceste in zapore ceste na Lentu ter številne nerealizirane projekte, ki so bili že vključeni v prejšnje proračune in vloženi v obliki amandmajev s strani svetnikov. Prav tako opozarjamo na zapostavljenost obrobnih delov mesta, kjer prav tako živijo meščani in meščanke Maribora."

Glede na vse zgoraj navedeno lahko povzamemo, da svetniki opozarjajo na številne možnosti izboljšav pred sprejetjem proračuna za leti 2025 in 2026. Obenem pa ni jasno, ali bodo svetniki po prvem branju sploh glasovali za njegovo sprejetje.