Hortikulturno društvo Maribor (HDM) je pred leti podalo pobudo za umestitev mariborskega mandljevca na seznam naravnih vrednot. Najatarejše tovrstno društvo v Sloveniji je mandljevec prvič izpostavili leta 2018/2019, in sicer v njihovi knjigi Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. Od takrat pa do danes je tiskovina doživela preobrazbo v obliki zvočne knjige v knjižnici Minke Skaberne za slepe in slabovidne v Ljubljani ter predstavitev v dokumentarnem filmu, ki ga je društvo posnelo v sodelovanju z RTV Slovenija, TV Maribor. Zaradi trajnostnega naboja, je bila knjiga prepoznana in nagrajena kot socialna inovacija v okviru razpisa ŠGZ za najboljše inovacije v Podravju. Prav tako pa bila nagrajena s priznanjem za družbeno odgovornost HORUS.

Kaj so socialne inovacije?

EU opredeljuje socialne inovacije kot nove ideje, ki hkrati rešujejo družbene izzive in ustvarjajo nove povezave in sodelovanja. To so rešitve za izzive sedanjosti, ki so ključne za prihodnost ter koristijo družbi kot celoti. Poznane so tudi kot mehke, družbene inovacije.

Kaj je naravna vrednota?

Naravna vrednota je vsa naravna dediščina na območju republike Slovenije, ki je lahko lokalnega ali državnega pomena. Zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 je dotedanji pojem naravna dediščina nadomestil s pojmom naravna vrednota. Kot naravno vrednoto razumemo redek, dragocen ali znamenit naravni pojav, del žive ali nežive narave, naravna območja ali dele naravnih območij, ekosisteme, krajino ali oblikovano naravo. Naravne vrednote določi minister za okolje v za to predpisanem postopku. Število naravnih vrednot se spreminja in so navedene v prilogi aktualnega Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Naravne vrednote so označene s posebno tablo na kateri je pentlja iz šestih zank, nanizanih v krogu. Le te pa simbolizirajo: vodo, zemljo, zrak, rastline, živali in človeka.

Skrb za naravne vrednote

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava, tudi drugi vredni pojav, del žive ali nežive narave. Med temi so tudi rastlinske vrste državnega ali lokalnega pomena.
Človek s svojim načinom življenja vede ali nevede posega v naravo. Zato nekateri deli narave potrebujejo aktivno varstvo, med temo tudi naravne vrednote. Ukrepe varstva izvajata država ali lokalna skupnost v sodelovanju z lastnikom naravne vrednote.
Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti opravljajo le izjemoma, in to na način, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto.

“Mariborski mandljevec”

Na naslovu Ulica kneza Koclja 6 v Mariboru izstopa prav posebno drevo mandljevca (lat; prunus dulcis). Mandljevec je listavec iz rodu sliv in družine rožnic. V isti rod poleg mandlja uvrščamo tudi breskve, nektarine, marelice, češnje, slive. Zraste lahko tudi do 10 m višine, s premerom debla okoli 30 cm. Razvejanost in oblika krošnje sta odvisna od sorte. Plod mamdljevca je mandelj, z zunanjo zelenkasto kosmato lupino (eksokarp), tanko lupino (mezokarp) in užitnim semenom (endokarp). Mandljevec ima ozke zelene liste z nazobčanim listnim robom ter z dolgim pecljem. Zgodaj spomladi zacveti z belimi, rdečkastimi cvetovi, ki so dvospolni, zvezdasti.

Foto: Borut Ambrožič

Drevo obrodi v četrtem letu starosti. Deblo in veje mandljevca so sprva gladki, kasneje pa lubje postane hrapavo. Najbolj mu ustrezajo rahla, plodna in globoka tla, saj je mandljevec ena tistih drevesnih vrst, ki se globoko zakorenini. To je značilno zlasti za rastline vzgojene iz semena. Najučinkovitejši opraševalec mandlja je kranjska sivka (Apis mellifera), zato so panji pogosto sestavni del nasadov mandljevca. Nekateri pa za te namene vzgojijo čebele samotarke, ki so boljše opraševalke kot medonosne čebele.

Mariborski mandljevec je poseben tudi zato, ker sicer najbolje uspeva v sredozemskem podnebju, z optimalno temperaturo za rast med 15 in 30 stopinj C. Očitno pa mu lokacija na Ulici kneza Koclja 6, ki je celo leto obsijana s soncem zelo ustreza.

Posebnot tega izjemnega drevesa je tudi njegova starost, ki je po strokovnih ocenah presega 50 let.
Posebnost je tudi zgodba njegove zasaditve, ki jo predstavi Borut Ambrožič, predsednik HDM in vodja njihove čebelarske sekcije: “Mariborski mandljevec smo prvič predstavili v naši knjigi Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. Knjigo smo izdali s pomočjo MO Maribor in v njej predstavili 13 izjemnih drevesnih vrst, med njimi tudi mandljevec. Kasneje smo s pomočjo dramskega igralca Bojana Maroševiča redstavili v zvočni knjigi, ki je našla mesto v Knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne. Letos pa smo v sodelovanju z TV Maribor, RTV Slovenija posneli dokumentarni film o izjemnih drevesih v Mariboru. Divji mandljevec, ki raste ob hiši na Ulici Kneza Koclja 6 v Mariboru je zrasel iz semena, ki ga je sredi sedemdesetih let iz Novega grada na Hrvaškem prinesla dr. Jelka Vremec, posadila pa ga je lastnica hiše Nada Božovič. Letos je v neposredni bližini mandljevca odprl vrata tudi Mandl, food&bar. Mesto Maribor ima še veliko skritih zelenih zakladov, ki jih želimo javnosti približati ter skupaj z enako mislečimi razvijati zeleni, trajnostni turizem v pravem pomenu besede. E-knjiga Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora je brezplačno dostopna na društveni spletni strani”.

Mariborski mandljevec na Ulici kneza Koclja 6 v Mariboru je edini mandljevec v Sloveniji, ki ima status naravne vrednote.