V Restavraciji Parma na Taboru je včeraj znova zadišalo po dobrosrčnosti, solidarnosti in dobri hrani, saj je Amir Suljić priredil božično večerjo za kar 210 ljudi v stiski. S pomočjo Humanitarnega društva Ni-Lu, Društva prijateljev mladine Maribor in društva UPornik je tokrat pogostil (in obdaril) trikrat več ljudi kot v lanskem letu.

Na pomoč mu je priskočila ekipa prostovoljcev

Amir je po lanskem uspešno izvedenem dogodku za 60 ljudi opazil, da bi lahko pomagal še več posameznikom. "Zakaj torej ne bi naredili še večje akcije," je dejal. Letos so tako pomagali 210 ljudem v stiski. S pomočjo večje ekipe prostovoljcev, med katerimi je bila tudi njegova sestra, pa je dogodek organiziral na še višji ravni. "Močnejši smo, več nas je in je bilo vsem lažje. Zdi se mi, da sem na tak način tudi videl, da ima več ljudi dobro srce in, da želi več ljudi pomagati," je izpostavil in dodal, da mu je všeč kako kot ekipa sodelujejo.

[[image_6_article_72981]]

Vidim, da nisem sam v tem in, da me ogromno ljudi podpira.

Pri izvedbi večerje in pripravi daril so pomagali: Sašo Špoljar, Valter Sterniša, Tadej Šmigoc, Mitja Cvetko, Albina Dajčman, Nataša Štor - Zagoričnik, Tian Zagoričnik, Maj Zagoričnik, Urša Pevec, Rok Orehovac, Ivana Orehovac - Pevec, Patrik Orehovac - Pevec, Mihaela Matijaško, Ema Zorec, Simona Ilić - Žagar, Dragana Jović, Danijela Malešević, Zorica Tišler, Sabina Suljić, Patrik Vilčnik, Mithul Krishna, Tina Vidergar, Barbara, Teo Darmopil, Jovana Rakić, Barbara Kolmanić in Rajko Lahovnik.

[[image_2_article_72981]]

Ogromno lanskih prostovoljcev se je vrnilo tudi letos

Med prostovoljci, ki so se letos vrnili in Amirju že drugo leto zapored pomagali osrečiti družine v stiski je bil tudi Mitja Cvetko. Ko smo ga vprašali, zakaj se je vrnil je enostavno odgovoril "ker gre za dobro delo". "Božič je tisti del leta, ki ga večina preživi z družino, a marsikdo tega nima. Nekateri pa so enostavno v stiski in se tudi zaradi tega ne morejo sprostiti. Dober občutek je biti del ekipe, ki pomaga in ji je mar, da nekomu z malo stvarjo polepša dan ali celo leto," je pojasnil.

Dodal je tudi, da njemu osebno ni težko božični večer preživeti 'v službi', saj se zadnjih par let z družino videva šele naslednji dan. "Imamo pa tudi dovolj drugih praznikov, ki jih lahko preživimo z družimo in mi ni problem biti prav na božični večer tukaj. Če bi si res želel kam iti pa lahko še vedno grem ob polnoči, ko smo tukaj konec," se je še pošalil. 

[[image_1_article_72981]]

Kaj je bilo na meniju?

Večerja, pripravljena v Parmi, je ponujala nekaj za vsak okus. Na mizah so goste čakali piškoti in pijača, glavni obrok pa so natakarji v belih srajcah in črnih kravatah z veseljem postregli. Poleg tega so bili pripravljeni obroki dostavljeni tudi v Materinski dom Maribor in v Zavetišče za brezdomce Maribor.

Na meniju se je znašlo marsikaj: od goveje juhe z rezanci, zdrobovimi žličniki in jetrnimi krogljicami, do piščančjega zrezka v gobovi omaki, pečenega krompirja z zelišči, skutine roladice, jabolčnega zavitka s sladoledom ter palačink z Nutello. Poskrbljeno pa je bilo seveda tudi za najmlajše, ki so dobili ocvrt zrezek in pomfri. 

[[image_3_article_72981]]

[[image_4_article_72981]]

Želel sem si, da se ljudje počutijo, kot da so na pravi božični večerji v restavraciji.

Organizacija večerje je bila fizično izredno naporna

Na vprašanje kako utrujen je na lestvici od 1 do 10 je Amir kot iz topa odgovoril "15!". "Od ponedeljka zjutraj do torka ponoči sem spal samo dve uri. V ponedeljek sem bil buden od sedmih zjutraj sem pa do pol desetih zvečer tudi delal tukaj v restavraciji. Po zaključku sem restvracijo zaprl in do 5.15 zjutraj ostal v kuhinji, kjer sem pripravljal jedi. Ko sem končal, sem za dve uri zadremal in se vrnil na našo božično večerjo," je pojasnil.

"Trenutno sem buden izključno zaradi adrenalina v krvi," se je še pošalil.

[[image_8_article_72981]]

Njegova naloga je sicer bila vodenje ekipe, je pa seveda pomagal tudi pri izdajanju hrane. "Med ključnimi nalogami pa je bila podpora sodelavca, ki mi je celo noč pomagal v kuhinji in je po treh urah spanca tukaj z mano. Na trenutke ga malo zmanjka," je zaključil misel.

Kljub utrujenosti je bil Amir zadovoljen

"Lahko rečem, da je šlo vse po planu. Ljudje so bili zadovoljni, hrana je bila dobra in sem iskreno ponosen na vse nas," je zatrdil.

"Po dveh božičnih večerjah se mi zdi, da sem dal ljudem misliti. Bom pa seveda projekt peljal še dalje."

Dodal je tudi, da se mu je v spomin vtisnila splošna hvaležnost družin in posameznikov in njihovi prazni krožniki, ki so bili dokaz, da je bila hrana res dobra. "To, da so ljudje za božič popolnoma sami mi je res dalo misliti. Prišle so družine, ki pravzaprav še nikoli niso bile v restavraciji. Ko so me otroci prosili za kakšno dodatno palačinko pa so se tudi meni zarosile oči," je zaključil. 

[[image_7_article_72981]]

Prvi odzivi povabljenih

Barbara Novak, predsednica Humanitarnega društva Ni-Lu, nam je po večerji zaupala prve odzive povabljenih. "Večina povabljenih kaj takšnega še ni doživela in si zaradi tega sploh niso znali predstavljati, kako bo vse skupaj izgledalo. Nekateri niso niti razumeli, da je lahko takšna zadeva brezplačna in, da lahko dobijo zraven večerje celo darila. Omenili so, da je za njih darilo že to, da so bili povabljeni," je povedala.

Dodala je tudi, da se je ena izmed povabljenih družin zaradi vznemirjenja zbudila že ob 4. zjutraj. "Otroci so komaj čakali, da bo ura 17.30 in, da bodo končno odšli v restavracijo na božično večerjo. Po večerji pa so nam večkrat pojasnili, da se še nikoli niso tako zabavali," je omenila in dodala, da so se na ta dan pripravljali skoraj cel mesec.