Zaradi pojava novega koronavirusa v Sloveniji pa zaenkrat ne beležijo veliko več klicev zaskrbljenih ljudi s sumi na to bolezen.

Dispečerski center zdravstva (DCZ), ki je jeseni 2018 začel obratovati v Mariboru, zdaj deluje s polno paro in pokriva vedno širše območje. Po ocenah vodje dispečerske službe zdravstva v državi Andreja Finka je privedel h kakovostnejši oskrbi ljudi, saj se sedaj na kraj dogodka napoti najhitrejša ustrezna ekipa nujne medicinske pomoči.

Mariborski dispečerski center je eden od dveh predvidenih v Sloveniji, s tem da ljubljanski še ni dokončan. Obravnava vse klice na številko 112 za zdravstveno pomoč z območij, ki sodijo pod njegovo pristojnost. Najprej je bilo to območje, ki ga je prej pokrival mariborski zdravstveni dom, nato pa so mariborski zdravstveni dispečerji prevzeli še območja zdravstvenih domov Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož in Slovenske Konjice.

V prihodnje bodo po načrtih širili dejavnost še na celotno koroško in celjsko regijo, Velenje in Nazarje, na koncu pa še Posavje in Prekmurje.

Andrej Fink: »Na območjih, ki jih pokriva, smo uspeli zagotoviti enako obravnavo klicev in enak odziv na klice v sili glede na ugotovljeno stopnjo nujnosti neodvisno od časa in kraja nastanka dogodka.«

»Po naših ocenah se delovanje DCZ Maribor dobro obnese. Na območjih, ki jih pokriva, smo uspeli zagotoviti enako obravnavo klicev in enak odziv na klice v sili glede na ugotovljeno stopnjo nujnosti neodvisno od časa in kraja nastanka dogodka,« je za STA povedal Fink.

Vsi klici po enotnih strokovnih smernicah

Prednost takšnega enotnega sistema, kjer se vse potrebe po nujni medicinski pomoči obravnava na enem mestu, je, da se vsi klici obravnavajo po enotnih strokovnih smernicah s strani ustrezno usposobljenega zdravstvenega dispečerja, ki že sam sprejme odločitev o potrebni vrsti pomoči posamezniku. Prej so namreč klice na 112 iz regijskega centra za obveščanje preusmerjali v posamezne zdravstvene domove oziroma tam dežurnemu zdravstvenemu delavcu, ki je nato odločil o načinu pomoči. Zdaj ustrezno lokalno dežurno zdravstveno ekipo aktivira dispečer, kar pomeni, da dežurni zdravnik ne izgublja več časa na telefonu, ampak se lahko povsem posveti zdravstveni oskrbi. Medtem pa dispečer ostaja v telefonskem stiku s klicateljem in mu daje potrebna navodila.

»Imamo sodelavce, ki se načrtno izobražujejo in so strokovnjaki na tem področju. V svojem rednem delovnem času se ukvarjajo zgolj s sprejemom klica, aktivacijo in nadzorom ekip ter niso obremenjeni z drugimi delovnimi nalogami,« je dodal vodja DCZ Maribor Miha Brezovnik. Lani so v tem centru, ki organizacijsko tako kot ljubljanski sodi pod Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, obravnavali 26.417 primerov. Od tega je bilo 6307 intervencij najvišje stopnje nujnosti.

Uvedba dveh novih zdravstvenih storitev

Največji doprinos DCZ vidi Fink v uvedbi dveh novih zdravstvenih storitev: dispečersko podprto oživljanje in mapiranje avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. »Pri prvi gre za dajanje navodil zdravstvenega dispečerja po telefonu kličočemu za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja pri bolnikih, ki so izven bolnišnice doživeli srčni zastoj. Druga nova zdravstvena storitev je prav tako vezana na postopke izvajanja oživljanja pri predhodno omenjenih primerih, kjer je zdravstveni dispečer usmerjen v to, da v čim krajšem času pri tem bolniku zagotovi uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja,« je pojasnil.

Poleg tega je dodana vrednost DCZ Maribor po ocenah Finka tudi v boljšem nadzoru nad stanjem sistema in s tem večjih možnostih za skrajševanje dostopnih časov ter racionalnejšo rabo razpoložljivih virov. Ker imajo pregled nad širšim območjem, lahko po potrebi napotijo nujno ekipo iz enega zdravstvenega doma na območje drugega zdravstvenega doma in tako priskrbijo učinkovitejšo pomoč.

Andrej Fink: »V svojem rednem delovnem času se ukvarjajo zgolj s sprejemom klica, aktivacijo in nadzorom ekip ter niso obremenjeni z drugimi delovnimi nalogami.«

»DCZ Maribor predstavlja za ekipe nujne medicinske pomoči tudi stično točko v smislu koordinacije sodelovanja z drugimi intervencijskimi službami, skratka nudi ekipam nujne medicinske pomoči popolno podporo na terenu,« je še izpostavil. V DCZ Maribor je stalno na voljo najmanj pet zdravstvenih dispečerjev, glede na širitev območja in ob bolj obremenjenih obdobjih se njihovo število povečuje. Na voljo imajo trenutno 29 popolnoma usposobljenih zdravstvenih dispečerjev, ostali se še izpopolnjujejo in do konca leta naj bi jih po besedah Brezovnika imeli skupno 44.

Razporejanje ekip po terenu

Zaradi pojava novega koronavirusa v Sloveniji zaenkrat ne beležijo veliko več klicev zaskrbljenih ljudi s sumi na to bolezen. »Imamo določene primere, a smo na to dobro pripravljeni. Imamo izdana navodila za ukrepanje ob sumu, ki so usklajena z navodili za ukrepanje izvajalcev. Vse izhaja iz navodil, ki nam jih pripravljajo NIJZ in naše strokovne službe, kar pomeni, da se pripravljamo tudi na morebiten porast tovrstnih klicev oziroma tovrstnih intervencij,« je pojasnil Brezovnik.

Ob morebitnem izbruhu epidemije bo imel dispečerski center pomembno vlogo, saj razporeja ekipe po terenu.

Miha Brezovnik: «Imamo pripravljene načrte ukrepanja v izrednih razmerah, kar pomeni, da lahko po potrebi tudi ojačamo število ekip in se odzovemo na ta problem, seveda z roko v roki z odgovornimi službami.«

»Če bo prišlo do tega, bomo odigrali svojo vlogo. Imamo pripravljene načrte ukrepanja v izrednih razmerah, kar pomeni, da lahko po potrebi tudi ojačamo število ekip in se odzovemo na ta problem, seveda z roko v roki z odgovornimi službami,« je zatrdil Brezovnik.