Dijaki iz Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, ki so ustanovili učno podjetje U(p)ostani fit, so se udeležili 16. mednarodnega sejma učnih podjetij, ki je letos zaradi razmer potekalo na daljavo. Letošnji sejem ni bil le mednarodno tekmovanje, ampak tudi državno. Skupno se ga je udeležilo 31 ekip. Od tega 25 slovenskih, ostale so prihajale iz tujine, in sicer ena ekipa iz Amerike, dve iz Španije, ena iz Madžarske, Bolgarije in Slovaške. Mariborski dijaki so se na sejmu predstavili s svojo športno aplikacijo.

Kot je za nas pojasnila profesorica in mentorica dijakov Bronja Jarc, ima šola dolgoletno tradicijo na tem področju in želja po tekmovanju je bila prisotna že kar nekaj časa: “Dijakom smo povedali, da je njihovo idejo možno izvesti in bili so zainteresirani. Rekli so, da bi želeli na sejmu sodelovati.” Mentorica je poudarila, da so s sodelovanjem pridobili ogromno izkušenj ter v nadaljevanju pogovora dodala, da so dijaki realizirali kompetence in pridobili znanje, ki ga lahko po eni strani koristijo pri študiju, po drugi strani pa pri uspešnem zaključku svoje izobraževalne poti, kakor tudi kasneje.

Učno podjetje je simulacija pravega podjetja

Kot je za nas pojasnila mentorica, se dijaki v učnem podjetju obnašajo in delujejo kot v pravem. Gre namreč za simulacija pravega podjetja, vse je realno razen produktov: “Mi se srečujemo na trgu učnih podjetij. Tam podjetja tržijo svoje produkte, od bazenov, poletov v vesolje in tako dalje. Realno tega ni. Mi smo šli kar nekaj korakov dlje. Vse te dejavnosti, smo poskusili postaviti v realno življenje, tudi produkte. Ta aplikacija je en produkt, ki deluje in se razvija.”

Cilj v učnem podjetju je, da se dijaki naučijo nabavnih in prodajnih postopkov, tudi opravljanja plačila preko banke.

Dijaki so v okviru izobraževanja posneli podcaste, do katerih lahko vsi dostopajo in jih poslušajo na spletni strani. “Mi nimamo realnega denarja. Vse to je knjiženo. Naročilo se izvede ali naročilo prejmemo mi. Mi ne pošiljamo športne opreme, nimamo skladišč. Celotno promocijo in vse kar spada zraven, pa dejansko naredimo. Dijaki se to naučijo in doživijo na konkretnih primerih.” Dijaki so tako šli skozi postopek ustanovitve in registracije podjetja, veliko časa so se ukvarjali z oblikovanjem poslovnih idej. Znotraj tega so ustvarili poslovne načrte in modele. Ker je delo potekalo v skupinah so se dijaki naučili tudi skupinskega dela, reševanja problemov in izzivov. Naučili so se izvajanje nabavnega in prodajnega postopka, tudi sklepanje prodajnih pogodb. Vse omenjeno so tudi kompetence, ki se preverjajo na poklicni maturi.

“Izredno pomemben del je tudi trženje, od raziskave trga do definiranja prodajnih ciljev, distribucije, promocije in prodajnih poti. Dijaki so to zdaj res doživeli na lastni koži. Poleg tega so doživeli še sejemske aktivnosti, torej pripravo sejma. Sicer žal ne v fizični obliki, ampak jaz rečem, da ima online oblika v določenih delih svoje pluse. Definitivno so generacije, ki te izkušnje niso imele, oni pa jo imajo.”

Delo je potekalo v štirih skupinah

Dijaki so se razdelili v štiri skupine, ki so predstavljali ključne dele dejavnosti. Prvi del je zajemal postavitev stojnice, kjer so dijaki prodajali svoj izdelek. “Prodajali smo tako, da smo vse prek zooma predhodno obvestili, kdaj in kje smo dostopni. Potem smo za nadaljnji razgovor pripravili celotni material. Te prodajne razgovore smo tudi v igri vlog vadili. Rekli smo, da je najboljše, da vadimo tudi v tujem jeziku. Pet učnih podjetij je bilo namreč iz tujine,” je pojasnila mentorica.

Druga ekipa je bila nabavna služba. Dijaki v tej skupini so hodili k drugim učnim podjetjem, ki so bili razstavljavci na sejmu. Na njihovih zoom povezavah so se pogajali, se pozanimali o ponudbah, poskušali doseči boljše plačilne in dobavne pogoje, sklenili so nek posel. Ko so naši prodajniki dobili naročilo, je tretja skupina dijakov skrbela za računovodstvo. Njihova naloga je bila, da so posel v programu Minimax knjižili, izdali račun in ga kupcu poslali na e-mail.

Četrta ekipa pa je bila na šoli, kjer so postavili svoj studio. V studiu “Skupaj do zmage” so imeli dijaki tri goste. Prvi je bil profesor Boris Krabonja, ki je govoril o projektu 6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev. Druga gostja je bila profesorica Maja Vičič Krabonja, ki je govorila o projektu Inovativna pedagogika in kako tehnologijo vključiti v šolski prostor. Zadnji gost pa je bil član znane pevske skupine Polkaholiki Gašper Peršuh. “Na koncu smo imeli za vsakega pripravljen izziv. Minuta za izdelovanje ladjic. S profesorjem Krabonjo sva bila izenačena, s profesorico Viči pa je bilo 2 : 1 zame. Z Gašperjem pa sva igrala 0 : 0,” je pojasnil dijak , Adrijan Islamaj, ki je hkrati tudi direktor.

Športna aplikacija se je razvijala od decembra 2020

Dijaki so razvili prvo športno dijaško aplikacijo v Sloveniji Ostani fit. Ukvarjajo se še s športno opremo ter oblačili in izobraževanji na področju športa. Kot je za nas pojasnila mentorica, so pri sami ideji dijaki na prvem mestu: “Skupaj gremo skozi en nabor idej. Meni je namreč vedno cilj, da oni svoje ideje realizirajo. Menim, da so na ta način bolj pri stvari in takrat so pripravljeni narediti marsikaj. Ideja je že tlela in ta aplikacija je že bila izredno atraktivna.” Aplikacijo so dijaki razširili s še dvema dejavnostma. Ker gre za razred, ki ga obiskujejo športniki, so dijaki v aplikacijo vključili še prodajo športne opreme in izobraževanja, motivacije, športne delavnice in podcaste s prireditvami.

Kot je za nas pojasnil Islamaj, so idejo za aplikacijo dobili že decembra 2020, prvič pa je bila izdana 18. januarja 2021. “V tem času smo razvijali celotno grafično podobo, slogan, snemanje videov. Bili smo tudi pohvaljeni, da smo eni izmed redkih, ki damo video v tako aplikacijo. Večinoma so fotografije ali neki prikazi. Mesec pa pol je bilo pripravljanja. Letos pa smo zadevo prilagajali, to je trajalo nekje en mesec,” je dodal.

Dijaki imajo še neuresničene cilje, ki jim bodo sledili

Ambiciozni direktor učnega podjetja je ob koncu pogovora pojasnil, da je vedno prostor za napredek: “Vsekakor smo zadovoljni, da smo dosegli cilj, ki je bil zadan. Kot direktor sem zadovoljen s svojo ekipo, ker smo se tisti dan poštekali. Imamo tudi odlično mentorico, ki smo jo poimenovali ‘zlata mentorica’. Rekel bom, da je še prostor za napredek, kar pa bomo lahko na tujih sejmih izboljševali in dosegli še kako dobro mesto. Smo neizmerno ponosni, da smo mednarodni in državni prvaki.” Z delom dijakov in njihovim uspehom pa ni zadovoljen le direktor, ampak tudi mentorica: “Celoten team bi rada pohvalila . Res so dali vse od sebe. Posebej rada bi jih pohvalila, ker je to športni razred, ki ima različne pogodbe, treninge in so ta dan dali projektu prednost. Ko sem jih opazovala in vidiš, kako človek zavzeto dela, kako se maksimalno potrudi in vidiš mladega človeka v popolnoma drugačni luči, in potem dobi ta tudi neko pohvalo, nagrado, postane prvak. Prvi na mednarodnem merilu. Ni lepšega.”

Po tiho se je tudi govorilo, da bi dijaki šli na sejem v tujino: “To je moja velika želja. Imamo še nekaj manevrskega prostora za izboljšanje naše ideje. Imamo še nekaj neuresničenih ciljev. Želimo iti v dom starejših, da bi jim prinesli neko telesno aktivnost, tudi podcaste bi še radi dalje posneli. Imamo še nekaj več izzivov, ki nas čakajo. Mogoče bi bilo fino, če bi še zmagali na kakšnem sejmu. Mislim pa, da je tu pri naši ekipi pomembno, da smo bili ali smo športniki, in se lažje razumemo med sabo in točno vemo, kaj pomeni ekipno delo.”