Danes se je v Mariboru odvil drugi "Pohod za življenje", ki ga že več let organizirajo skupine povezane z rimokatoliško cerkvijo in konservativnimi gibanji. Namen shoda, katerega se je udeležilo okrog 200 ljudi je bil osvetliti pomen zaščite nerojenih otrok ter opozoriti na, po njihovem mnenju, neetičnost splava. Istočasno pa je potekal protishod, organiziran s strani feminističnih skupin in levosredinskih političnih organizacij, kot sta Levica in Ženski forum Socialnih demokratov. Njihov glavni poudarek je bil na zaščiti ustavno zagotovljene pravice do splava in telesne avtonomije žensk. Po njihovem mnenju gre pri takšnih pohodih namreč za poskus omejevanja temeljnih pravic žensk in ponovno stigmatizacijo njihove pravice do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Oba shoda sta sicer potekala mirno, a sta sprožila številne javne debate o tem, ali je pravica do splava v Sloveniji ogrožena.
Pohod za življenje - nasprotovanje splavu in zaščita nerojenih otrok
[[image_2_article_70393]]
Pohod za življenje, ki je po svetu prisoten že več desetletij, ima tudi v Sloveniji vedno več podpornikov. Prvi takšen shod je potekal leta 2014 v Ljubljani, v Mariboru pa so se prvič zbrali lani.
Pod geslom "Vsak nerojeni otrok je človek" so organizatorji v Mariboru poudarjali, da ima življenje nerojenih otrok enako vrednost kot življenje že rojenih, in da bi morala država to življenje zaščititi že od trenutka spočetja. Udeleženci so izpostavili, da se po njihovih ocenah v Sloveniji letno prekine približno 4.000 nosečnosti, kar dojemajo kot "v nebo vpijočo krivico". Med shodom so se dotaknili tudi drugih tem - pričevanj o posledicah splava, evtanazije in podobnega.
Organizatorji so tudi večkrat izpostavili pravico vsakega otroka, da ugleda luč sveta. "Gre za preprosto zadevo. Otrok je človek, ker sta njegova mamica in očka človeka. Še nikoli se ni zgodilo, da bi ženska rodila muco ali psa. Sama imam štiri otroke in zagotavljam, da se vedno rodi otrok. Z letošnjim geslom pa želimo dokazati, da se otrokovo življenje začne že v trenutku spočetja," je uvodoma povedala koordinatorka sprehodov Urša Cankar Soares, ki je dodala, da so danes tukaj, da so glas nerojenih otrok. "Da na ves glas povemo, da so njihova življenja dragocena in nedotakljiva. Vsako življenje je sveto - od spočetja, do naravne smrti."
[[image_1_article_70393]]
Protishod - boj za pravice žensk in telesno avtonomijo
Istočasno so se na drugi strani Glavnega trga zbrali zagovorniki pravice do splava, ki opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo prej omenjeni pohodi proti splavu. Pod geslom "Za avtonomijo ženskih teles" so opozarjali predvsem na pomen ohranjanja pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu. Po njihovem mnenju poskusi omejevanja splava temeljijo na zastarelih patriarhalnih vrednotah, ki ženske postavljajo v podrejen položaj in jim odvzemajo temeljno človekovo pravico do nadzora nad lastnim telesom.
Levica je v začetku tedna med drugim na občinski svet naslovila tudi javni poziv po prepovedi pohodov proti splavu, saj menijo, da ti shodi predstavljajo napad na ustavno zagotovljene pravice žensk.
[[image_3_article_70393]]
V Sloveniji je pravica do splava sicer zagotovljena s 55. členom Ustave Republike Slovenije, kar pomeni, da je splav zakonit, dostopen in brezplačen za vse ženske, ki se zanj odločijo.
Zagovorniki ženskih pravic so med protishodom večkrat opozorili, da boj za pravico do splava še zdaleč ni končan. "Na primerih Poljske in Hrvaške lahko vidimo, kako konservativne sile postopoma omejujejo to pravico. Na Poljskem, kjer je splav že več let prepovedan, je prišlo do več odmevnih primerov smrti žensk zaradi zapletov med nosečnostjo, ki bi jih pravočasen in varen splav lahko preprečil. Hrvaška, kjer je splav sicer še vedno zakonit, pa je zaradi pritiska katoliške cerkve in družbene stigme dosegla točko, kjer mnogi zdravniki splav odklanjajo izvajati," so izpostavili.
Ključne točke razprave
Organizatorji Pohoda za življenje se sklicujejo na pravico do izražanja svojih prepričanj, pri čemer poudarjajo, da je namen pohodov osveščanje javnosti o njihovih pogledih na svetost življenja. Po drugi strani pa nasprotniki pohodov, zbrani na protishodih, menijo, da gre pri teh dogodkih za politično manipulacijo, ki želi omejiti telesno avtonomijo žensk in pripraviti teren za kriminalizacijo splava v Sloveniji. Svoboda izražanja ne sme biti uporabljena kot orodje za poseganje v ustavno zagotovljene pravice.
[[image_4_article_70393]]
Zagovorniki pravice do splava so poudarili, da kriminalizacija splava ne zmanjšuje števila prekinitev nosečnosti, temveč ženske samo sili v nevarne in tvegane metode, kot so ilegalni in nestrokovni posegi. Zato zahtevajo, da država aktivno zaščiti to pravico in prepreči širjenje takšne ideologije. V Levici so prepričani, da takšni shodi, ki nasprotujejo ustavno zagotovljenim pravicam, nimajo mesta v sodobni demokratični družbi, saj širijo sovražni govor in poskušajo ženske postaviti v podrejeno vlogo v družbi. Nasprotno pa podporniki Pohoda za življenje menijo, da je njihov glas potreben v družbi, ki, kot pravijo, vse manj spoštuje vrednost življenja.