Na Univerzi v Mariboru bodo v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost v obdobju do leta 2025 izvedli 23 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo po napovedih podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0.

Vrednost projektov je dobrih 24 milijonov evrov.

“Namen načrtovanih aktivnosti je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo,” so danes sporočili z univerze.

Cilj projektov je tudi usposabljanje strokovnjakov

V okviru pilotnih projektov bodo vpeljali in preizkusili različne načine, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj.

Z načrtovanimi vsebinami se navezujejo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okoljskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje.

Cilj posameznih pilotnih projektov je tudi usposabljanje strokovnjakov na akademski ravni, ki bodo s svojim specializiranim znanjem na različnih področjih neposredno prispevali k zelenemu prehodu Slovenije in Evrope.

Pilotni projekti Univerze v Mariboru ciljajo na zmanjšanje neusklajenosti med znanjem diplomantov in potrebami trga dela. “Na tak način bodo študijski programi usklajeni s potrebami gospodarstva in družbe, poleg kompetenc, ki jih narekuje trg dela, pa bodo pridobili tudi digitalna znanja in kompetence za zeleni prehod,” dodajajo.

Od digitalnih kompetenc do zelene družbe

Med prvimi projekti, ki se bodo začeli izvajati, je komuniciranje podnebne krize za uspešen prehod v zeleno družbo. Izvajali ga bodo na filozofski fakulteti in zajema razvoj krajših izobraževanj (mikrodokazil) za različne ciljne skupine.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko bo izvedla projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc. Na podlagi rezultatov analiz bodo izvedli delavnice in tečaje iz tematik, za katere se bo izkazalo, da niso zadostno utrjene, so pa študentom nujno potrebne za boljšo prehodnost in razvoj omenjenih kompetenc.

Projekt fakultete za organizacijske vede Bionika se nanaša na pilotne organizacijske modele strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj. Po navedbah univerze naslavlja problematiko zagotavljanja ustreznih kompetenc gorenjskih podjetij na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, digitalizacije in trajnostnega razvoja. Krajša izobraževanja bodo namenjena tako zaposlenim kot bodočim zaposlenim, mladim, študentom in učiteljem.

STA