Pred nekaj dnevi smo poročali o pereči problematiki v središču Maribora, natančneje na območju Grajskega trga in Partizanske ulice, kjer se prebivalci in zaposleni dnevno srečujejo z neprijetnimi in celo nevarnimi prizori. V uredništvo Maribor24.si je namreč prispelo zaskrbljeno pismo bralca, ki je opozoril na prisotnost skupin odvisnikov.

"Situacija je že prestopila mejo nevšečnosti"

Kot piše bralec, se v tem delu mesta zadržujejo skupine odvisnikov, pogosto pred vhodom v muzej – lokaciji, kjer se vsakodnevno giblje veliko turistov, otrok in mimoidočih. "Zaposleni in stanovalci v tem delu mesta že dlje časa opažamo skupine odvisnikov, ki se zadržujejo neposredno pred vhodom v muzej," je zapisal. Opozarja tudi na nevarnosti, povezane z domnevnim uživanjem drog na javnih površinah, kot so odvržene igle, smeti in celo primeri, ko si posamezniki "sredi belega dne v javnosti vbrizgavajo drogo". Takšni prizori so po njegovem mnenju moteči in nevarni, vplivajo na občutek varnosti ter škodujejo podobi mesta.

PREBERITE ŠE: Zaskrbljujoče dogajanje v središču Maribora: Odvisniki si drogo v javnosti vbrizgavajo sredi belega dne (FOTO)

Kljub razumevanju stiske odvisnikov poudarja, da takšno vedenje presega meje sprejemljivega in izpostavlja pomanjkanje odziva pristojnih služb. "Pristojnih služb ni niti blizu, čeprav je problematika znana že dlje časa," še dodaja.

Policija: Odgovori na temo niso enoznačni

Na vprašanja glede te problematike so se odzvali iz Policijske uprave Maribor. Višji samostojni policijski inšpektor Matej Harb poudarja, da se policija zaveda izzivov, povezanih z uživanjem in preprodajo prepovedanih drog, ter da ima do te in povezane kriminalitete ničelno toleranco. Policisti zato izvajajo različne aktivnosti – od opazovanja, patruljiranja in intervencij do zased in poostrenih nadzorov, še posebej v primeru očitnega poslabšanja varnostnih razmer.

''Odgovori na to temo niso enoznačni, saj je potrebno od primera do primera preveriti vse okoliščine in dejansko stanje, da se dejanja obravnavajo kot kazniva ravnanja, v okviru katerih pa je potrebno ugotoviti ali kaznivo ravnanje vsebuje elemente prekrška ali elemente kaznivega dejanja,'' poudarja Harb.

Navede nekaj primerov zakonov, po katerih se morajo policisti ravnati:

Zakon o varstvu javnega reda in miru: Ta zakon določa, kaj mora nekdo početi, da izpolni elemente prekrška glede nedostojnega vedenja in določa globe. Obravnava tudi beračenje, ki je prekršek, le če je vsiljivo ali žaljivo, v primeru suma na trgovino z ljudmi pa policisti podajo kazensko ovadbo. Prav tako 10. člen zakona določa kršitev za prenočevanje ali spanje na javnih krajih, ki niso namenjeni temu in oseba s takšnim ravnanjem koga vznemirja.

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami: Obravnava področje prepovedanih drog kot prekršek.  V kolikor posameznik izpolni elemente kaznivega dejanja, ki so določeni v Kazenskem zakoniku, pa policisti izvajajo pooblastila, določena v Zakonu o kazenskem postopku.

Zakon o omejevanju porabe alkohola: Kot primer Harb izpostavlja 7. člen, ki prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, ter osebam z očitnimi znaki opitosti.

Harb zagotavlja, da se policisti na prijave vedno odzovejo

Policisti se, kot navajajo, vedno odzovejo na prijave ali lastno zaznavo oseb, ki ležijo na javnih površinah, in preverijo okoliščine. "Vzroki so lahko različni, kot npr. da je oseba padla zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi opitosti, zaužitja prepovedanih drog. Morda je vzrok 'ležanja' napad oz. poškodba s strani druge osebe ipd." V takšnih primerih obveščajo tudi reševalne službe in po potrebi center za socialno delo.

Ob tem izpostavljajo, da za večjo varnost v mestu lahko veliko prispevajo tudi sami občani – z zgodnjim obveščanjem policije ob sumu kaznivih dejanj.