V Mariboru se tako kot v drugih večjih mestih soočamo z vse pogostejšimi prometnimi zastoji. Dolge kolone vozil, onesnažen zrak in izgubljen čas so postali kar stalnica našega vsakdana. Da res prihaja do občutnih zastojev na obstoječi infrastrukturi, priznava tudi mariborska občina, a hkrati zatrjuje, da zastoji v Mariboru niso tako kritični, kot v drugih večjih evropskih mestih. 

Pričakovano so najbolj obremenjene ceste, ki vodijo v sam center mesta

Po podatkih MOM so pričakovano najbolj obremenjene ceste, ki vodijo iz okoliških krajev v samo mesto Maribor, še posebej v sam center. »Največje obremenitve so zabeležene na Tržaški oz. Titovi cesti, Koroškem mostu, Ulici heroja Šercerja, Cesti proletarskih brigad, Ulici Pariške komune, Streliški cesti, Ptujski cesti. V samem strogem središču mesta pa so največje obremenitve zabeležene na Razlagovi oz. Krekovi ulici tern a Mladinski oz. Maistrovi ulici. Ter prav tako na Partizanski cesti,« pojasnjujejo. 

Za zajem podatkov o prometnih tokovih se sicer uporabljajo avtomatski števci prometa in kamere za detekcijo prometa. »Avtomatska števna mesta delujejo na osnovi prometne zanke, za analizo prometa s pomočjo kamer pa se uporablja umetna inteligenca, katera zazna vsak premik objekta oziroma subjekta (pešci, kolesarji, avtomobili, avtobusi, tovornjaki) v definiranem območju. Prav tako se občasno uporabljala, za zbiranje prometnih tokov, tehnologija Bluetooth, s pomočjo katere se lahko spremlja določen objekt skozi celotno mesto in na osnovi katerega se lahko ugotovi gibanje kakor tudi hitrost tega objekta,« nam pojasnijo pristojni in dodajo, da se klasična štetja na terenu počasi opuščajo, za potrebe analiz potovalnih navad in analiz modal splita (potavalnih načinov) pa se izvajajo ankete.

Ob normalnem delovnem tednu dnevno največ prometa zabeležijo ob ponedeljkih in petkih, v jutranjem času je največ prometa zabeleženo med 7.00 in 8:30 uro, v popoldanskem času pa med 15. in 17. uro. Pri tem je v večini v popoldanski konici več prometa kot v jutranji.

Premajhna uporaba alternativnih oblik mobilnosti

Na občini so prepričani, da je glavni vzrok za prometne zastoje premajhna uporaba alternativnih oblik mobilnosti, kot so javni potniški promet, kolesarjenje oziroma premajhna uporaba sovozništva. »Simptom tega je pa seveda občutena preobremenjenost infrastrukture s prometom. Torej preveliko število vozil glede na obstoječo infrastrukturo,« dodajajo.

Po njihovih pojasnilih so ukrepi, ki jih uvajajo, predvsem ukrepi za zmanjšanje uporabe osebnih vozil – kar so tudi smernice Evropske unije in Republike Slovenije. Med konkretne ukrepe med drugim naštejejo širjenje Sistema M-Bajk, kolesarkih poti, izgradnjo Lenta, brv čez Lent, Glavni trg s Koroško cesto, prenovo avtobusnih linij ter vzpodbujanje ljudi k uporabi alternativnih prevoznih sredstev, pri čemer se poleg nenehnega oglaševanja izvajajo tudi različne ukrepi (zmanjševanje površin za osebna vozila (Lent), zmanjševanje hitrosti (Cone 30 po mestu), širjenje belih con za parkiranje, urbana oprema (klopi, Parkleti), ozelenitve cest in trgov, kreativne označbe pred šolami. 

V letu 2025 se predvideva izdelava nove Občinske celostne prometne strategije, ki je krovni strateški dokument na področju upravljanja prometa v mestu. Izsledke strategije bodo predstavili predvidoma na oktobrski seji Mestnega sveta, predhodno pa bo izvedenih več delavnic, anket in javnih razprav na temo prometa v MO Maribor.

»Na področju motoriziranega prometa pa je mestna občina Maribor izvedla ukrepe, ki povečujejo prepustnost, varnost oziroma izboljšujejo dostopnost z osebnimi vozili: podvoz Ljubljanska, izgradnja Limbuške obvoznice, optimizacija semaforiziranega križišča Gosposvetska – Turnerjeva, krožišče na Streliški cesti, dodana parkirišča …« naštevajo pristojni. 

Maribor čaka na velike infrastrukturne projekte 

Tudi v prihodnjem obdobju ima Mestna občina Maribor v načrtih več infrastrukturnih objektov, ki so namenjene optimizaciji prometa v mestu. 

Izvedba preboja ulice Pariške komune na Puhovo 

»Preboj ulice Pariške komune je umeščen v proračun za leto 2025, kjer so predvidena sredstva za izdelavo dokumentacije DPP (Dolgoročni prostorski plan) in DGD (Dokumentacija za gradbeno dovoljenje). Po izdelavi te dokumentacije bodo sledile aktivnosti za pridobivanje pravice za gradnjo (odkup zemljišč in selitev podjetja Snaga),« nam pojasnijo in dodajo, da bo izvedba projekta odvisna od uspešnosti teh postopkov.

»Predvidena je gradnja podvoza pod železniško progo za povezavo ulice Pariške komune s Puhovo, ureditev krožišč na povezovalnih delih in vzpostavitev manjkajoče povezave, ki je bila predvidena s prostorskim aktom pred 10 leti.«

Gradnja multimodalnega vozlišča na železniškem trikotniku 

Po pojasnilih pristojnih je za projekt že izdelana idejna zasnova, naslednji korak je ureditev lastniških razmerij, saj trenutni lastnik zemljišča ni Mestna občina Maribor. »Najprej je potrebno rešiti zemljiško stanje, sledi iskanje interesa zasebnih soinvestitorjev in izvedba.«

Načrtuje se gradnja preko 1.000 parkirnih mest, avtobusna postajališča, izposojevalnico koles, kolesarsko garažo, parkirišča za taxi, sončna elektrarna, polnilnice za e-vozila, parkirišča za avtodome, sistem car sharing in shuttle linijo za mesto.

»Namen projekta je revitalizacija degradiranega mestnega območja, ki leži v samem geografskem centru Maribora in zaradi svoje lege predstavlja idealno možnost izvedbe točke, za vzpostavitev multimodalnega vozlišča, ki omogoča prehajanje med različnimi oblikami prevozov.« 

Zahodna obvoznica, podvoz Ledina in nadaljevanje projekta gradnje mestnega predora

Maribor pa že kar nekaj časa čaka na obljubljeno zahodno obvoznico. Kot nam pojasnijo pri MOM je izvajalec že izbran, in sicer bo dela izvajalo podjetje GIC Gradnje. »Trenutno se čaka na izdajo gradbenega dovoljenja. Gradnja se bo začela takoj po pridobitvi dovoljenja,« kot sofinancer projekta pojasnjuje občina, ki si nadeja, da bi z izgradnjo zahodne obvoznice bistveno razbremenili promet na Lackovi in Streliški cesti ter zmanjšali obremenitev s hrupom za stanovalce ob omenjenih cestah.

Za izvedba podvoza Ledina je gradbeno dovoljenje že izdano. V letu 2025 se bo izvedel postopek za izbiro izvajalca gradbenih del, ki bo moral pripraviti tudi projekte za izvedbo. Predviden začetek gradnje je v letu 2026, trajanje gradnje pa približno dve leti. Projekt bo sofinanciran v razmerju 60 odstotkov DRSI in 40 odstotkov MOM. Izgradnja novega podvoza Ledina bo izboljšala prometno varnost in pretočnost (osebni in tovorni promet) na relaciji jug–sever, omogočila strateško izvennivojsko križanje za dostop do Poslovne cone Tezno, povezala dele Tezna z Razvanjem, Taborom, Radvanjem in prispevala k gospodarskemu razvoju Poslovne cone Tezno ter trajnostni mobilnosti z izvedbo sodobnega postajališča in sistema P+R,« so prepričani pri mariborski občini.

Za konec nam pojasnijo še, da je nadaljevanje projekta gradnje mestnega predora odvisna od izvajanja pisma o nameri, ki je bilo sklenjeno med Ministrstvom za infrastrukturo in Mestno občino Maribor. »Po tem dokumentu naj bi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo prevzela nadaljnje aktivnosti, ki vključujejo analizo tveganj in pripravo geološko-geomehanskega poročila. V kolikor teh aktivnosti ne bo izvedla DRSI, jih bo nadaljevala MOM,« zaključijo.