Mestna občina Maribor si je postavila cilj, da do leta 2045 doseže podnebno nevtralnost. V strateških dokumentih, ki jih je pripravila v preteklih letih, je navedla vrsto ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka z delci, k čemur najbolj prispevajo zastarele in energetsko neučinkovite kurilne naprave v stanovanjskih stavbah in javnih objektih, je zapisano v dokumentu, ki ga bodo na četrtkovi seji obravnavali mestni svetniki. Zato mariborska občina poleg sistematičnega povečevanja energetske učinkovitosti javnih stavb vlaga tudi v širitev vročevodnega omrežja v mestu.
Mestna občina Maribor tako načrtuje širitev vročevodnega omrežja na levem bregu Drave, in sicer gradnjo novega vročevodnega omrežja z ureditvijo delov Smetanove, Strossmayerjeve, Orožnove, Slovenske in Gospejne ulice. Načrtovana naložba se bo izvajala v dveh delih oziroma fazah.
Dela bi se lahko začela že letos
Prvi del naložbe zajema približno 150 metrov dolg krak vročevoda od navezave na obstoječe vročevodno omrežje na Smetanovi ulici do priključka za Umetnostno galerijo Maribor na Orožnovi ulici. Gradnja tega kraka bo, v kolikor mestni svetniki sklep potrdijo, predvidoma potekala že v letu 2024, ocenjena vrednost naložbe pa znaša 150 tisoč evrov (brez DDV).
S predvideno novogradnjo vročevodnega omrežja se zagotavlja distribucijska infrastruktura za priključevanje individualnih in skupinskih kurilnic v javnih objektih – Slovensko narodno gledališče, Umetnostna galerija Maribor, Univerzitetna knjižnica, sedež Univerze v Mariboru ter poslovnih in večstanovanjskih objektih v tem delu mesta.
Drugi del naložbe zajema gradnjo vročevoda v skupni dolžini 473 metrov in obnovo cest s komunalno infrastrukturo na območju delov Strossmayerjeve, Orožnove, Gospejne in Slovenske ulice. Gradnja bo potekala leta 2025, ocenjena vrednost tega dela naložbe pa znaša 1.468.132 evrov (brez DDV). Na območju gradnje vročevoda bodo uredili tudi kanalizacijo, javno razsvetljavo, plinovodno in vodovodno omrežje ter cestišča in pločnike.
Mariborska občina pa bo naložbo v celoti financirala iz mestnega proračuna.
Dolžina vročevodnega omrežja v Mariboru trenutno znaša približno 43 kilometrov. Velika večina tega omrežja je umeščena na desnem bregu Drave. Mesto se je leta 1979 z ustanovitvijo javnega podjetja Toplotna oskrba Maribor (predhodnik JP Energetike Maribor) namreč odločilo, da bo za ogrevanje večstanovanjskih objektov v novih soseskah S-23, Nova vas in Borova vas izgradilo sistem daljinskega ogrevanja. Sledila je širitev omrežja na širše območje mestnih četrti Tabor in Studenci, nato pa leta 2001 s povezavo preko Koroškega mostu na levi breg reke Drave, po Koroški cesti in do kotlovnice v Pristanu.
