S 1.6. se je tudi v Mariboru uradno začel mesec ponosa. Letošnji mesec ponosa je kot vedno večznačen: gre za obeležitev LGBTQIA+ zgodovine in gibanja za pravice omenjenih skupnosti, za ozaveščanje o teh temah, za proslavo, za skupnostni dogodek – nenazadnje pa še zmeraj tudi za protest, saj je na področju LGBTQIA+ pravic kljub precejšnjemu napredku še veliko prostora za izboljšanje, nam pove Doris Špurej, vodja programa Maribor skozi rožnata očala na MKC Maribor.

Mavrični junij v Mariboru

Kot pojasni, meseca ponosa v Mariboru letos ne bodo obeležili s parado ponosa, tradicionalno seveda največjim in najbolj prepoznavnim dogodkom te vrste, saj se ta trenutno odvija na dve leti. Pripravljajo pa že tradicionalni festival Mavrični junij v Mariboru, ki bo cel mesec ponujal različne aktivnosti in dogodke. "Omeniti moramo, da je to leto precej posebno, saj obeležujemo 40 let organiziranega LGBTQIA+ gibanja v Sloveniji, ki se je začelo v Ljubljani leta 1984 z ustanovnim sestankom sekcije Magnus, gejevske sekcije znotraj takratnega Študentsko kulturno-umetniškega centra, ki ga danes poznamo kot Društvo ŠKUC – in prve gejevske organizacije v tedanjih socialističnih državah," pojasni in doda, da v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) ob jubileju pripravljajo več razstav in dogodkov.

Zgodovine pa se bo dotaknil tudi program MKC-ja, med drugim s filmskim večerom in ogledom dokumentarca o zgodovini gibanja. Letos in naslednje leto pa obeležujejo tudi mejnik iz lokalne LGBTQIA+ zgodovine: približujejo se 10. obletnici ustanovitve programa Maribor skozi rožnata očala, ki je uradno zaživel leta 2015, njegovi zametki pa segajo v leto 2014, ko je izšla publikacija Skozi rožnata očala, zbirka osebnih izpovedi kvir oseb, ki jih je zbral in uredil takratni prostovoljec Mladinskega kulturnega centra Maribor Gregor Brdnik.

Program je nasledil skupino Lingsium, prvo LGBTQIA+ skupino v Mariboru, ki je med leti 2004 in 2014 delovala pod okriljem MKC Maribor.

Odvilo se bo ogromno dogodkov

V okviru Mavričnega junija v Mariboru se bodo zvrstili številni dogodki. Odvilo se je pa tudi že nekaj preddogodkov. Aprila so začeli z drag šovom Haus of Vulva in razstavo Kvir telo, v maju pa je bil na sporedu LGBT literarni večer.

“Uradni”, junijski del začenjajo z akcijo Podpri parado, izobesi zastavo!, ki bo trajala cel mesec in katere namen je izražanje podpore skupnosti LGBTQIA+ z izobešanjem mavričnih zastav. Preostanek programa bodo sestavljale že ustaljene, pa tudi nove aktivnosti, delavnice, kulturno-umetniške vsebine in še veliko več. 7. junija so se ob igrah in ustvarjanju družili na družabnem večeru, 13. junija bodo prisluhnili predstavitvi nove pesniške zbirke Pordelih lic avtorja Toma Vebra, 21. in 22. junija pa skupaj z Zavodom TransAkcija in Društvom DIH iz Ljubljane organizirajo t.i. “mavrični vikend”, dvodnevno druženje z delavnicami in drugimi aktivnostmi. 21. junija bo v Kulturnem inkubatorju prav tako nastopil kvirovski pevski zbor Crystal Queer Choir, medtem ko si bodo 22. junija v sklopu filmskega večera ogledali film LGBT_SLO_1984 in se tako sprehodili skozi 40 let LGBTQIA+ aktivizma v Sloveniji.

[[image_1_article_66834]]

Program pa bodo zaključili tako, kot so ga začeli – z nastopom priljubljenih mariborskih kraljic preobleke Haus of Vulva. Njihov šov, neke vrste veliki “finale” meseca ponosa v Mariboru, bo na sporedu 29. junija.

Vsem tem dogodkom se pridružujejo tudi spletne vsebine, pa tudi redne aktivnosti, kot je na primer testiranje na spolno prenosljive okužbe za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki ga enkrat mesečno izvaja Društvo Legebitra.

V ospredju je raznolikost in zgodovina

"Za razliko od parade ponosa, ki navadno poteka pod nekim sloganom z namenom izpostavljanja aktualnih tem in problematik, je Mavrični junij zasnovan širše in bolj fleksibilno, saj si prizadevamo, da ljudem nudimo čim bolj raznolike vsebine in da naslovimo različne stvari, ki so za skupnost pomembne. Vsako leto pa program podčrtujejo nekatere univerzalne teme, kot so skupnost, identiteta, raznolikost in zgodovina – ki je med vsemi temi v letošnjem letu zaradi že omenjenih mejnikov in obeležitev morda še najbolj v ospredju," pojasni Doris Šurej in doda, da bo veliko govora o tem, kaj se je na področju LGBTQIA+ v Mariboru in Sloveniji dogajalo v preteklosti ter kako so (organizirana) gibanja, kot jih poznamo danes, nastala in rasla skupaj s samimi skupnostmi.

"S tem želimo počastiti 40-letnico slovenskega LGBTQIA+ gibanja in bližajoči se jubilej programa Maribor skozi rožnata očala, ki bo zaznamoval letošnje in prihodnje leto. Gre torej za temo, ki jo bomo naslavljali še nekaj časa," pove.

Zakaj letos ne bo parade ponosa?

Parada je velik organizacijski in tudi finančni zalogaj. "Ker smo kot organizacija maloštevilni, finančna sredstva pa omejena, smo se po drugi mariborski paradi leta 2021 odločili, da dogodek organiziramo na dve leti. V letih, ko parade ni, organiziramo Mavrični junij v Mariboru z različnimi manjšimi dogodki, s katerimi podobno kot s parado ustvarjamo varni prostor ter številne priložnosti za mreženje in druženje. Ne le, da gre za praktično odločitev, to je tudi priložnost, da skupnost gradimo še na druge načine, ki so včasih lahko celo trajnejši od povorke, ki se odvije v enem popoldnevu. Vsekakor gre za pomemben način obeleževanja, ki ima bogato zgodovino, in neizmerno smo ponosni, da ima Maribor svojo parado ponosa – tako kot pozdravljamo koroško parado ponosa, ki je tudi izjemen dosežek, ali parado ponosa v Novi Gorici, ki se je odvila leta 2021," nam zaupa vodja programa.

Parade so odlična platforma in priložnost za vidnost in ozaveščanje, zato zasluženo nosijo tako velik pomen. Je pa enako pomembno, da LGBTQIA+ osebam nudijo druge aktivnosti, vire, podporo in prostor tudi izven tega in prav na tem je zgrajen tudi Mavrični junij v Mariboru, ki je nastal leta 2020 ravno kot alternativa odpovedani paradi. "Takrat smo na kup dali že obstoječe aktivnosti, se domislili številnih novih in nastal je nov, dinamičen, raznolik program, ki je naletel na tako dober odziv, da smo ga z veseljem ohranili. Od takrat je ubral svojo pot in prerasel v nekaj čisto svežega, v skupno – in skupnostno – tradicijo, s katero dokazujemo, da mariborska LGBTQIA+ scena ne živi samo takrat, ko je na sporedu parada," pove.

[[image_2_article_66834]]

Dogodki ne pritegnejo veliko nasprotnikov

Kot pove Doris Špurej poteka največji del promocije preko naših spletnih kanalov, ki imajo velik doseg in jim večinoma sledijo osebe, ki jih te vsebine zares zanimajo, zato ne pritegnejo veliko nasprotnikov. "Zaenkrat nimamo večjih slabih izkušenj, razen z organizacijo parade ponosa, ki je seveda najbolj odmevna med dogodki in na ta račun pritegne tudi pozornost ljudi, ki so drugače misleči," poudari.

Ko pride do nasprotovanja, ga ljudje sicer izražajo na različne načine, od anti-LGBTQIA+ grafitov in transparentov do provokacij. Kot vemo je bilo najbolj izrazito predvsem dogajanje na in po lanski paradi ponosa, ko so od mimoidočih že med zbiranjem prejeli več groženj, v nadaljevanju pa nas je presenetil protiprotest, ki so se ga večinoma udeležili mladoletni fantje. Slednje je sicer povsem legitimen in demokratičen način izražanja mnenja in protiprotestniki nad udeleženci parade niso izvajali nasilja. "Ne moremo pa tolerirati nasilnih in sovražnih oblik izražanja, kot je verbalno ali fizično nasilje, ki se je po mestu odvijalo po zaključku lanskega dogodka. Za varnost udeležencev po odhodu s prizorišča sicer kot organizatorji nismo odgovorni, pustijo pa takšne stvari grenak priokus. Dajo nam tudi vedeti, da nas čaka še veliko dala," nam zaupa.

Izjemno število obiskovalcev

Vodja programa omeni, da je število udeležencev odvisno od vrste dogodka. "Parada ponosa je seveda množični dogodek, ki apelira na največjo možno publiko, zato pritegne po več sto obiskovalcev, kar je za Maribor izjemno."

Poudari tudi, da so bolj “specializirani” dogodki, kot so otvoritve razstav, literarni večeri, okrogle mize in podobno že v osnovi namenjeni manjšim, bolj specifičnim ciljnim skupinam, ki jih dane vsebine tudi bolj zanimajo. Med rednimi dogodki so pa na primer najbolj obiskani družabni večeri, ki imajo kar nekaj stalnih oziroma pogostih udeležencev, pritegnejo pa tudi nove, ko se informacija o njih razširi po skupnosti. Tukaj so seveda tudi dogodki, kot so drag šovi (nastopi kraljic preoblek), ki so poleg parade med najbolj priljubljenimi in pritegnejo tudi do 80 obiskovalcev na nastop, če bi bil na voljo malo večji prostor, pa bi jih skoraj gotovo tudi več.