Danes mineva natanko 83 let od smrti genija in veleuma, Nikole Tesle. Izumitelj in genialec, ki je zaslužen za razvoj izmeničnega toka, ki je postal temelj sodobnega elektroenergetskega sistema in omogočil prenos elektrike na velike razdalje.

Med njegovimi ključnimi izumi so indukcijski motor, transformator, radijsko vodenje ter pomembni prispevki k razvoju radia in brezžičnega prenosa energije. S svojim vizionarskim razmišljanjem je postavil temelje tehnologij, brez katerih si sveta danes ne znamo predstavljati.

7. januar, dan, ko je svet zapustil genij

Nikola Tesla je zadnjih deset let življenja preživel samotno, v sobi 3327 v 33. nadstropju hotela New Yorker v New Yorku. Vse v Teslinem življenju je namreč moralo biti deljivo s številom tri. Umrl je 7. januarja 1943, star 87 let, zaradi srčne tromboze. Njegovo truplo je našel nečak Sava Kosanović.

[[image_1_article_84269]]

"Ko sem zjutraj 7. januarja 1943 s prijateljem vstopil v Teslino sobo, je Tesla ležal mrtev. Še bolj suh in bled, rahlo zgrbljen, z zamrznjenim pomilovanja vrednim izrazom, skoraj nasmeškom na obrazu." Tako je v svojih spominih zapisal njegov nečak.

Čeprav so njegovi izumi odločilno zaznamovali sodobni svet v katerem živimo še danes, je umrl reven in skorajda pozabljen. Številne njegove ideje so si želeli prisvojiti drugi, nekatere pa znanstvenikom ostajajo še danes nerazumljene. Po smrti je postal svetovni simbol genialnosti in vizionarstva.

Po smrti

Njegovo telo je bilo dva dni razstavljeno v pogrebnem salonu na aveniji Madison, kjer so se mu poklonili znanstveniki, državniki in navadni ljudje. Pogreb je potekal 12. januarja 1943 v cerkvi sv. Janeza na Manhattnu, nato pa je bil upepeljen. Slovesnosti se je udeležilo okoli 2000 ljudi, med njimi številni Nobelovi nagrajenci.

Kmalu po Teslini smrti je FBI po nalogu ameriških oblasti zasegel vse njegove dokumente in osebne predmete, ki so bili razglašeni za strogo zaupne. Del zapuščine je pozneje vendarle prišel v roke Save Kosanović. Danes mnoge predmete zapuščine, ki jo je uspel nazaj pridobiti Sava hranijo v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu.

Nikola Tesla v Mariboru

Manj znano je dejstvo, da je Nikola Tesla kratek čas preživel tudi v Mariboru. Po začetnem izjemnem uspehu na Politehniki v Gradcu je med študijem zapadel v finančne težave, izgubil štipendijo in bil leta 1878 izbrisan iz seznama študentov. Tako se je odločil preseliti v Maribor, kjer se je zaposlil kot tehnični risar v orodjarsko-livarski delavnici Druško. 

Prosti čas je preživljal v gostilni Pri veselem kmetu, na vogalu današnje Mlinske in Partizanske ceste, kjer je rad kartal ali igral biljard. Edini uradni dokument, ki potrjuje njegovo biavnje v mestu je zapis v mestnem poslovnem protokolu Geschäfts Protokoll, iz leta 1879, v katerega so se vnašali podatki o policijskih ovadbah.

8. marca 1879 je namreč mestna žandarmerija Teslo areitrala, domnevno v prostorih njegovega prebivališča na Teggethoffovi. Znanstvenik namreč ni imel dovoljenja za bivanje. Takratne mestne oblasti so se tako odločile, da ''se dotični Nikolaus Tesla, brez sredstev za preživljanje, deportira iz Marburga v Gospić, s ciljem napotitve na delo''.

In prav ta del Teslinega življenja danes predstavlja precejšnjo ironijo. Medtem, ko danes po svetu tekmujejo, kdo ga bo razglasil za ''svojega'', smo v Mariboru leta 1879 brez oklevanja genija aretirali in celo izgnali. In morda je to eden tistih zgodovinskih trenutkov, ki nas še danes opominja, kako pogosto družba prepozna genialnost šele takrat, ko je že zdavnaj prepozno.