V Mariboru humanitarna pomoč v zadnjem času postaja vse bolj nujna, hkrati pa se organizacije, ki jo zagotavljajo, soočajo z velikimi finančnimi in kadrovskimi izzivi. Naraščajoče število ljudi v stiski, omejena sredstva ter utrujenost prostovoljcev postavljajo solidarnost mesta na preizkušnjo.

UP-ornik v rdečih številkah

Pred dobrim tednom dni je Boris Krabonja, vodja društva UP-ornik, preko družbenih omrežij opozoril na težko finančno situacijo, v kateri se je znašlo društvo. »Še vedno se UP-ornik vrti v rdečih številkah in še vedno obstaja možnost, da bomo morali za nekaj časa prekiniti pomoč ljudem v stiski,« je zapisal Krabonja.

Za boljšo predstavo je navedel konkretne številke: v letu 2025 je društvo prejelo 69.140,74 evra donacij, hkrati pa razdelilo pomoč v skupni vrednosti 94.311,47 evra. Le nekaj dni kasneje pa je prišla novica: »Z naslednjim tednom UP-ornik ne more več plačevati položnic ljudem v stiski, denarja imamo še samo za nakup enega paketa Lidlovih bonov, potem pa je naš račun povsem prazen«. Krabonja je ob tem izrazil veliko razočaranje, da se po devetih letih trdega dela društvu morda bliža konec.

Skupnostne shrambe: Potreba velika, donacij premalo

Preverili smo tudi stanje v skupnostnih shrambah, ki delujejo pod okriljem MKC Maribor. Namenjene so zbiranju in deljenju nepokvarljivih živil, higienskih pripomočkov in čistil, pri čemer je omogočena popolna anonimnost donatorjev in prejemnikov. Prvo skupnostno shrambo so postavili študentje magistrskega programa sociologije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru aprila 2023 v sklopu projekta Vzemi ali deli. »Ko se je projekt zaključil, smo se na MKC Maribor odločili, da shrambo ohranimo na lokaciji in iniciativo nadaljujemo. Z našo pomočjo sta nato v Mariboru v sodelovanju s študenti in lokalno skupnostjo zaživeli še dve skupnostni shrambi: na Studencih in v Mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci,« nam pojasnjuje Živa Mijatović iz MKC-ja. 

[[image_2_article_76748]]

Po njenih besedah je bil začetni odziv dober, kmalu po tem, ko je zaživela prva shramba, so prejeli tudi pobude in predloge lokacij, kje bi si občani tovrstnih shramb še želeli. »Prav tako se je že kmalu po vzpostavitvi prve shrambe pred MKC Maribor pokazalo, da je takšna pomoč še kako potrebna, saj so skupnostno shrambo posamezniki redno uporabljali v smislu jemanja potrebščin,« nadaljuje Mijatović. 

So pa že takrat študenti zaznali manjši odziv širše okolice v obliki donacij, saj so v času trajanja projekta Vzemi ali deli za 93 odstotkov donacij v skupnostno shrambo poskrbeli pobudniki projekta sami. Izmed 89 potrebščin, ki so bile v izbranem času merjenja položene v shrambo, jih je tako le šest prihajalo iz rok dobrodelnih anonimnežev. »Začetni izziv je bila tudi oblika donacij, saj so shrambe namenjene donacijam v obliki nepokvarljive hrane, higienskih pripomočkov in čistil, nekateri pa so vanje odlagali tudi oblačila, čeprav shrambe temu niso namenjene. Slednje se je s časom izboljšalo, še vedno pa bi si želeli več anonimnih donatorjev, ki bi, seveda po svojih zmožnostih, pomagali skupnostne shrambe polniti in tako pomagati šibkejšim,« pojasnjuje Mijatović.

[[image_3_article_76748]

Ob tem opozarja, da se sicer trudijo obveščati javnost, a delovanje shramb temelji na aktivnem sodelovanju skupnosti. »Skupnostne shrambe delujejo le, če jih polnimo skupaj. Vsakršna, pa četudi majhna donacija v obliki nepokvarljive hrane, oblačil ali higienskih pripomočkov, lahko pomeni ogromno razliko za nekoga, ki živi v pomanjkanju.«

Veseli jih, da so projekt prepoznala tudi nekatera podjetja, ki so prispevala donacije. »Zahvaljujemo se vsem, ki so z donacijami že pomagali graditi solidarnejšo skupnost, hkrati pa verjamemo, da bodo shrambe v prihodnje spet (bolj) polne,« doda Mijatović.

Rdeči križ: Pomaga več kot 29.000 prebivalcem, a sredstva so omejena

Na področju širše Mestne občine Maribor in enajstih okoliških občin pomembno vlogo igra Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor (RKS OZ Maribor), ki letno zagotavlja humanitarno pomoč več kot 29.000 prebivalcem.

V okviru programa ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti RKS OZ Maribor razdeljuje osnovna živila, kot so moka, olje, mleko, testenine, konzerviran fižol, pelati, riž in marmelada. Dobave potekajo trikrat letno – januarja, aprila in septembra – pri čemer sestavo paketov določa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prejemniki humanitarne pomoči prejmejo pakete vsakih dva meseca, v povprečju štiri- do petkrat letno. »Kljub naši najboljši volji se včasih zgodi, da nekaterih živil zmanjka, kar pomeni, da jih do naslednje dobave žal ni mogoče razdeliti. V teh primerih, ko so količine omejene, razdeljujemo osnovna živila, kot so moka, testenine, konzerviran fižol, pralna in čistilna sredstva (ta sredstva nabavljamo iz lastnih finančnih sredstev), včasih pa so na voljo tudi donatorski izdelki,« pojasnjujejo pri združenju.

[[image_1_article_76748]]

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor je prisoten tudi preko svojih Krajevnih organizacij, kjer prostovoljci nudijo pomoč prejemnikom v obliki »Paketa Rdečega križa«. Ta paket vsebuje različne vrste živil, kot so olje, sladkor, konzervirana hrana, moka, testenine, cedevita in podobno. Pomoč v obliki paketov se razdeljuje dva do trikrat letno, odvisno od količin in potreb na posameznem geografskem področju. Vsebino paketa določi komisija RKS, pri čemer so živila izbrana glede na uporabnost, daljše roke uporabe ter ceno posameznih živil.

»Zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči poteka usklajeno in ni zaznati nekih sprememb oz. težav. Prav tako ne zaznavamo sprememb pri številu prejemnikov, ki potrebujejo našo pomoč v obliki prehrane, rabljenih oblačil in obutve ter bivalno tehnične opreme,« pojasnijo, a ob tem opozorijo, da jim za zadovoljitev potreb na materialnem področju, še bolj pa na drugih področjih njihovega dela sredstev redno zmanjkuje.

»Najbolj so zaradi pomanjkanja sredstev prikrajšani drugi programi RKS, ki jih v našem združenju izvajamo. To pa so področje zaščite, reševanja in pomoči, področje zdravstvene preventive in varovanja zdravja ter področje neposredne pomoči družinam, otrokom in starostnikom. Vsi ti programi bi potreboval veliko več pozornosti, kot jo lahko zagotavljamo sedaj, z obstoječimi viri,« pravijo pri združenju.

Ob tem se soočajo še z enim velikim izzivom: starajočo se mrežo prostovoljcev. »Mreža naših najbolj aktivnih prostovoljcev se stara, premalo pa se vključujejo novi prostovoljci, predvsem v zrelih letih življenja,« so za nas še povedali pri mariborskem Območnem združenju Rdečega križa Slovenija.