Lokalno

Mariborčani glasovali predvsem za komunalne projekte

Uredništvo , 29.05.18 ob 10:52

Skromen odziv Mariborčanov na glasovanje o participativnem proračunu.

Odziv Mariborčanov na povabilo h glasovanju o predlaganih projektih participativnega proračuna v mestnih četrtih Nova vas in Tabor ter krajevnih skupnostih Razvanje, Limbuš in Pekre je bil skromen, saj se je do projektov opredelilo le nekaj deset meščanov. Iniciativa mestni zbor je bila že pred izvedbo glasovanja kritična do načina izvedbe.

Slaba udeležba na glasovanju

Medtem ko bodo prebivalci mestne četrti Radvanje glasovanje opravili prihodnjo sredo, so v omenjenih delih mesta občani s stalnim prebivališčem na teh območjih lahko na glasovnici, na kateri so bili navedeni predlogi, izbrali in ovrednotili tri projekte.

A je to možnost v Razvanju izkoristilo le 37 od skupaj 1125 volilnih upravičencev, v Limbušu 57 od skupno 2108 upravičencev, v Pekrah 70 od skupno 1744 in 27 začasno prijavljenih upravičencev, na Taboru 87 od skupno 9068 upravičencev, v Novi vasi pa 85 od skupno 7993 volilnih upravičencev.

Sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti bodo na prihodnjih sejah obravnavali izglasovan vrstni red projektov ter odločali o vključitvi izglasovanih projektov v svoj prioritetni seznam, ki ga bodo v postopku priprave proračuna predali mestni občini.

Največ glasov za gradnjo in ureditev pločnika, ureditev parkirišča ter zasaditev dreves

V Razvanju se je največ občanov izreklo za gradnjo in ureditev pločnika v Vinogradniški ulici od kapele mimo športnega društva, v Limbušu za postavitev hišk oziroma otokov za zbiranje odpadkov, v Pekrah pa za ureditev obcestne poti za pešce v Hrastju. V mestni četrti Nova vas se jih je največ izreklo za ureditev parkirišča med Letonjevo ulico in skate parkom, na Taboru pa za zasaditev dreves na območju Focheve in Metelkove ulice.

Nekateri do proračuna še naprej kritični

Do občinskega načina izvajanja participativnega proračuna pa so še naprej kritični v Iniciativi mestni zbor, ki je bila po mariborskih protestih konec leta 2012 pobudnica njegove uvedbe. Kot namreč menijo, je praksa mestne občine v neposrednem nasprotju z izvedbo participativnega proračuna, kot ga uvajajo vse druge občine v Sloveniji in radikalno odstopa tudi od lastnega pilotnega projekta v mestni četrti Radvanje, ki je to dobro prakso v Sloveniji tudi uvedel.

Odstopanje je tako veliko, da ni v neskladju le z dobro prakso drugih občin, ampak tudi s 16. aprila letos izglasovano spremembo zakona o lokalni samoupravi, ki je participativni proračun pravno definiralo. Zato početja občine sploh ne moremo imenovati participativni proračun,” so pojasnili v omenjeni iniciativi.

Po njihovem gre le za popolnoma nezavezujoče posvetovanje z občani, ki nima finančne podlage, kot to zahteva zakon, in ne izpolnjuje osnovnega pogoja – namreč soodločanja občanov. V tem smislu občina, kot menijo, uvaja v slovenski prostor novo slabo prakso, za katero le upajo, da je ne bo posnemala še kakšna druga občina.

Na občini pravijo, da so projekti realizirani

Na občini po drugi strani trdijo, da je večina projektov, ki so bili izglasovani v Radvanju, izvedenih ali pa se še izvajajo. “V letu 2018 je načrtovanih 20.000 evrov za zasaditev grmovnic in dreves v bodočem otroškem igrišču v Macunovi ulici ter 15.000 evrov za muzej na prostem v Radvanju,” so med drugim navedli.

V prihodnje naj bi storili še korak naprej. Po besedah župana Andreja Fištravca pripravljajo spremembe poslovnika mestnega sveta, s čimer bo vsak predlog občinskega proračuna pred predložitvijo mestnim svetnikom v 30-dnevni javni obravnavi. “To bo za participativnost pomembna sprememba,” je prepričan.