Na današnji državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru, se spominjamo velikega slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo.

Za Maistrovo večjo prepoznavnost, predvsem pa za negovanje spomina nanj v Zavrhu v občini Lenart, kamor je general v letih 1924, 1925 in 1929 prihajal na oddih, vsa leta skrbi  zgodovinar Aleš Arih, Mariborčan, ki je od letos naprej častni občan Lenarta. Profesor zgodovine in geografije se je rodil leta 1942 v Mariboru. Po končanem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je poučeval na Srednji ekonomski šoli Maribor, kjer je dijakom z neposrednim pristopom predstavljal zgodovino in lepote domačega okolja ter domovine Slovenije.

Mladim Maistra predstavlja tudi kot družinskega moža, slikarja, pesnika, mecena ...

Ves čas svoje ustvarjalne poti se raziskovalno ukvarja z Rudolfom Maistrom. Je izjemen poznavalec novejše slovenske zgodovine, osebnosti in zgodovinske vloge generala Maistra. Mladim ga predstavlja tudi kot pesnika, družinskega očeta in moža, kot slikarja, mecena in nenazadnje kot občudovalca vinskih goric, ki jih je rad obiskoval v okolici Lenarta. Predvsem pa o generalovih zgodovinskih zaslugah za narodno osvoboditev Štajerske in Maribora veliko predava na srečanjih zgodovinskih in Maistrovih domovinskih društev širom po Sloveniji.

[[image_1_article_72018]]

Eno od osebnih načel Aleša Ariha je že od mladih let, da je treba ljudi spoštovati, jim pomagati in v njih krepiti vrednote, kot so poštenost, resnicoljubnost in solidarnost.

"To, da je bil v času Avstro-Ogrske vojak tuje vojske in pokončni Slovenec, je bilo izjemno pogumno dejanje"

Danes 82-letni Arih, ki je še vedno predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra, je za naš medij izpostavil, da je Rudolf Maister v sebi združeval več talentov: "Bil je vojak, pesnik, kulturnik, predvsem pa domoljub. To, da je bil v času Avstro-Ogrske vojak tuje vojske in pokončni Slovenec, je bilo izjemno pogumno dejanje. Ker je prihajal iz trdne slovenske družine, mama je bila samohranilka, je še toliko bolj vredno občudovanja, da je na Dunaju našel krog Slovencev in se z njimi družil. Bil je v literarni krožkih, pisal pesmi in s tem dokazal to, da si lahko Slovenec tudi v nekem tujem okolju. Danes, ko govorimo o multikulturnosti, se žal naš slovenski jezik izgublja. On se je za njega boril, pomagal ga je ohraniti, prav tako kulturo, in zato ga moramo spoštovati in občudovati." Obžaluje, da Slovenci izgubljamo ponos glede slovenstva. "V tem segmentu bi se morali zgledovati po Maistru."

Pokojni akademik dr. Anton Trstenjak je ob neki priložnosti za Maistra dejal, da če ne bo postal mit, bo pa zagotovo legenda. "Po mojem osebnem prepričanju je Maister sedaj oboje; mit in legenda, predvsem pa vzor mladim glede tega, kako je potrebno ohranjati vrednote. Trdno sem prepričan, da je na piedestalu zgodovinskega spomina slovenskega naroda."

Močno je povezan z Zavrhom 

Arih je že vrsto let povezan z Zavrhom. Leta 1984 je po strokovni plati podprl pobude Zavrčanov, ki so začenjali z urejanjem Maistrove spominske sobe v Štupičevi vili, v kar je vložil veliko osebnega napora in znanja. Leta 1998 so zbirko preselili v del obnovljenega kulturnega doma ob vili. Na njegovo pobudo so bile v Zavrhu leta 1985 prvič organizirane Maistrove prireditve, in to v času, ko ime, lik in vrednote Rudolfa Maistra, niso bile družbeno priznane in cenjene.

Dejaven je bil tudi v kulturi, na njegovo pobudo je nastal vokalni kvintet Završki fantje. Polnih 24 let je bil zaposlen na zavodu za varstvo kulturne dediščine. Ves čas se je zavzemal za ohranitev kulturnih spomenikov, tudi na lenarškem območju. Bil je sopodpisnik pobude za odkup in ureditev Štupičeve vile v Zavrhu. V tej vili je general Maister po upokojitvi počitnikoval pri prijatelju notarju Štupici iz Lenarta in tam napisal nekaj najlepših pesmi. Leta 2016 je Občina Lenart vilo odkupila, objekt prenovila in tudi s pomočjo Aleša Ariha ob stoletnici narodne osvoboditve Maribora in Štajerske v vili leta 2018 odprla muzejsko postavitev Maister po Maistru.