Že od same "ustanovitve" je mariborski Mestni park priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. V njem se zbirajo starši s svojimi otroci, upokojenci, mladina, hkrati pa predstavlja mesto rekreacije za dijake bližnjih srednjih šol. V parku se nahaja tudi otroško igrišče, akvarij-terarij in paviljon, kjer spomladi in poleti prirejajo dopoldanske koncerte.

Park že od 19. stoletja priljubljena zelena točka mesta

Kot je zapisano na spletni strani Kamra.si, so mariborski mestni park s promenado postopno zasnovali v 19. stoletju. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. 

Mestna občina je leta 1874 odkupila vrtove in rastlinjak, ki so do takrat bili v lastni podjetnika Josefa Langerja. To so bili prvi zametki mestnega parka, ki so meščanom omogočili preživljanje prostega časa. Prvi del parka je zasadil po pogodbi graški vrtnar Marauschegg leta 1872 od sedanje Maistrove ulice do severnega konca kostanjevega drevoreda.

[[image_1_article_72665]]

V tistem času so mnoge mestne ulice poživljali kostanjevi drevoredi in posebnost je bil - in je še danes - Tomšičev drevored. V park so proti koncu 19. stoletja vključili tudi območje Treh ribnikov, leta 1890 pa je bil zgrajen glasbeni paviljon. Ulično zelenje se z mestnim parkom še zmeraj povezuje prav od središča mesta, prek Treh ribnikov pa se izteka v gozdove za Piramido.

[[image_2_article_72665]]

Promenado so uredili leta 1952 po načrtih Ljuba Humeka in Milana Mihelčiča. Ureditev ločuje vzhodni in zahodni del parka, kar je vidno že na izvirnih načrtih iz leta 1902, v osemdesetih letih 20. stoletja pa so promenado podaljšali do Treh ribnikov. Stari del obkrožajo mestne vile in večstanovanjski objekti, na severu mestni vinogradi in gozdovi.

Mariborski ''Monte Carlo''

Park s širšim območjem je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, ožje območje je tudi oblikovana naravna vrednota lokalnega pomena. Razprostira se na približno 11 hektarjih, krasi pa jih pester nabor sort dreves in grmovnic. Vse od prve zasnove pred približno 150 leti je mariborski Mestni park doživel mnogo sprememb, a marsikatero drevo v njem stoji še iz časov prve zasaditve. »Točnega podatka, katero je najstarejše drevo, nimamo. Ne vemo namreč, koliko so bile sadike stare takrat, ko so bila zasajena. Tista najstarejša, ki so bila zasajena 1872, se nahajajo na zahodnem delu parka, njihove sadike pa bi lahko bile ob posaditvi stare tudi 5 ali 6 let, tako je natančno starost res nemogoče določiti,« nam je pred časom pojasnila vodja vzdrževanja parkovnih površin pri Nigradu Karin Bejo.

FOTO: Veste, da smo v Mestnem parku nekoč imeli mariborski 'Monte Carlo'?

Nekoč smo na zahodnem delu parka, med velikimi gabri, imeli mariborski ''Monte Carlo''. Veste, o čem govorimo? »Tam so bil mize, na katerih so bile šahovske table in tam so včasih igrali šah in kartali. Če pogledate karte, se še zdaj vidi, obris prostora, kot nekakšen plato, iz katerega tečeta dve poti,« nam je povedala Bejo in pojasnila, da so zaradi zastarelosti miz, te umaknili. »Mize so dotrajale, starejših, ki bi to uporabljali, je manj, mladini pa morda to ni več tako zanimivo. Lahko pa bi ta prostor kdaj obudili.«

Od kavarne do akvarija

Na obrobju znamenitega Mestnega parka pa stoji Akvarij – terarij. Svoja vrata je sicer pred 71 leti, torej 1953, najprej odprl Mestni akvarij Maribor. Akvarij je razstavljal le vodno floro in fauno, ki je bila značilna za področje naših krajev. Razstava je bila obogatena z nekaj vrstami tropskih rib, ki so jih zavodu donirali akvaristi, člani tedanjega Društva akvaristov Maribor.

[[image_3_article_72665]]

Objekt, ki ga danes poznamo kot Akvarij-terarij, je bil nekoč priljubljena kavarna. Pobudo za gradnjo kavarne Park je dal Alojzij Klemenčič, ki je leta 1921 naročil načrte za kavarno pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Klemenčič si jo je predstavljal kot kavarniški paviljon z vrtom, v bližini ribnika in kostanjeve aleje. Načrte zanjo je izrisal arhitekt Maks Czeike, ki je pustil izrazit pečat v štajerski prestolnici.

[[image_5_article_72665]]

Arhitekt je kavarno zasnoval z nizkim devetosnim vhodnim pročeljem, do katerega je vodilo široko stopnišče. Najbolj razgiban je bil osrednji del stavbe, na katerem je Czeike zasnoval osemkotni vhodni paviljon s predrtimi stranicami. Podoba objekta se je s številnimi prenovami nekoliko spremenila. Tako je denimo leta 1936 prišlo do manjše gradbene spremembe, v kateri so po načrtu Jelenca in Šlajmerja rahlo razširili teraso. Leta 1953 so po načrtih Jožeta Požauka nekdanjo kavarno preuredili v Mestni akvarij. Šest let kasneje pa so prav tako po Požaukovih načrtih zgradili prizidek na severni strani stavbe, v katerem si je akvarij uredil ribogojnico.

Akvarij-terarij ima že 70 letno tradicijo. Svoja vrata je odprl davnega leta 1953.

Leta 1991 so v soglasju z mestno občino Maribor pričeli s preureditvijo prostorov dotedanje ribogojnice in rezultat je bil ureditev oddelka Terarij, v katerem so v terarijih razstavljeni 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk iz celega sveta. 

Letno sprejme več kot 50.000 obiskovalcev. V 67 letih delovanja jih je sprejel že več kot 3 milijone.

V času svojega delovanja je Akvarij-terarij prejel številna domača in mednarodna priznanja, za dolgoletni prispevek h kulturnemu, izobraževalnemu in turističnemu razvoju Maribora ter njegovo promocijo doma in na tujem se mu je mesto oddolžilo s podelitvijo Listine mesta Maribor leta 1993 in Mestnega pečata leta 2003.

Dragi bralci, v adventnem času želimo obdariti tudi vas. V sodelovanju podjetjem Snaga iz skupine JHMB štirim srečnežem podarjamo vstopnico za obisk Akvarij-terarija. Kako do nagrade? Pod objavo prispevka na našem Facebook profilu, označite osebo, s katero bi želeli doživeti to edinstveno izkušnjo.